"Ne poznam nikogar, ki bi si želel, da bi ga prepeljali nazaj. Iz preprostega razloga, ker nam Himalaja veliko pomeni, saj je bila, mogoče malo patetično, naš drugi dom," je za STA povedal Viki Grošelj. "Če bi se nam zgodilo kaj takega, bi želeli biti pokopani tam," pa je poudaril še za MMC.

Po Grošljevih besedah Humarjevih svojcev ni v Nepalu, vse ureja slovensko veleposlaništvo v New Delhiju, ki je povezano z nemškim v Katmanduju, saj Slovenija tam nima svojega veleposlaništva.

Na Facebooku že skoraj 50.000 članov skupine Spomin na Humarja
"Še vedno sem pod vtisom velike izgube. Bil je eden največjih alpinistov v zgodovini. Na to smo lahko ponosni vsi Slovenci," je še dejal Grošelj. O Humarjevi priljubljenosti priča tudi podatek, da je na spletni strani Facebooka nastala skupina, posvečena spominu na Humarja, ki ima že skoraj 50.000 ljudi.

Dramatično reševanje že pred štirimi leti
Humar je že avgusta 2005 med vzponom na goro Nanga Parbat obtičal v steni na višini 6000 metrov, kjer je preživel šest dni, rešil pa ga je helikopter pakistanske vojske. Reševalna akcija je bila edinstvena, saj so Tomaža rešili z vrvjo, na kateri je visel vse do pristanka v baznem taboru.

Daleč od oči medijev
Akcija, ki je bila takrat pospremljena s prenosom prek spleta in z velikim medijskim pompom, je razdvojila slovensko javnost. Humar se je od takrat v gore odpravljal popolnoma sam in daleč od soja žarometov. Za vzpon na Langtang Lirung niso vedeli niti njegovi najbližji znanci.

Odprta žalna knjiga
Iz občine Kamnik so sporočili, da bo do petka, 20. novembra, v prostorih občine odprta žalna knjiga v spomin na Humarja. Vpis v knjigo je mogoč vsak dan od 8. do 18. ure v pritličju občinske stavbe.