Najuspešnejši slovenski jadralec Vasilij Žbogar je zdaj uradno nekdanji tekmovalec in deluje kot podpredsednik Jadralne zveze Slovenije, predsednik njenega strokovnega sveta in predsednik kluba Burja. Žbogar se posveča tudi trenerskemu delu ‒ trenutno deluje kot trener laserjev na Irskem. Ob strokovnem in delu pa je v pogovoru za STA potrdil, da upa tudi na vrnitev v tekmovanje, in sicer v popolnoma novem olimpijskem razredu.

Večdnevno neprekinjeno jadranje mešanih posadk
"Med olimpijskimi razredi na OI leta 2024 v Parizu bo tudi jadrnica s fiksno kobilico in mešano posadko jadralca in jadralke na enem plovilu, ki bo imelo tudi kabino. To bo popolnoma nov razred, vsi bomo začeli iz ničle in nihče ne bo imel neke prednosti zaradi izkušenj v tem razredu," je ocenil Žbogar, ki je v mednarodni zvezi tudi član komisije športnikov, zato ve za podrobne informacije, ki še niso javne.

"Tekmovanje je predvideno kot nekajdnevno neprekinjeno jadranje od cilja do starta. Gotovo bo izjemno zanimivo za spremljanje, saj ne bo imelo, tako kot zdaj v jadranju, po nekaj plovov na dan v daljšem časovnem obdobju z odbijanjem najslabše regate. Vsak trenutek bo jasno, kdo in s kakšno prednostjo vodi," je pojasnil dobitnik kar treh olimpijskih medalj v jadranju (dve srebrni: Rio 2016 in Peking 2008 ter bronasta: Atene 2004).

Stroški novega razreda bodo znani novembra
Zato si želi, da bi pod slavnimi petimi krogi nastopil v francoski prestolnici. "To pa bo odvisno tudi od tega, kakšna jadrnica bo določena za omenjeni razred na olimpijskih igrah, kako draga bo. To bo znano novembra letos. Torej najprej bo treba videti, ali bo možno zbrati denar za novo jadrnico. Potem bo treba narediti ekipo, program in zbrati sponzorje," načrt za izvedbo razkriva 44-letni Izolan.

Za olimpijske igre prihodnje leto v Tokiu ima Slovenija zagotovljeni dve kvoti. "Tina Mrak in Veronika Macarol sodita v krog favoritov za visoka mesta, Žan Luka Zelko pa si jo je priboril v laserju. Imam pa še nekaj možnosti za preboj na OI v drugih razredih prihodnje leto," meni Žbogar.

Kot funkcionar spoznava lastne napake kot tekmovalca
Zdaj je uspešni tekmovalec vpet tudi v delovanje jadralske zveze in spoznava organizacijo z druge plati. Priznava, da dela zveze pred nastopom funkcij v JZS-ju ni dobro poznal. "Kot tekmovalec se s tem nisem nikoli ukvarjal. Zato sem gotovo kaj narobe storil, kaj bi lahko drugim drugače predstavil. A kdor dela, dela tudi napake. Delo v zvezi mi vzame precej časa, planiranja, usklajevanje različnih interesov terja tudi železne živce," je odkrit Žbogar.

V JZS je prišel na pobudo in prigovarjanje predsednika Aljoše Tomaža, na letošnji septembrski skupščini pa se je pokazalo, da imata nekaj drugačnih pogledov na razvoj jadranja pri nas.

Za enoten center, a le za vrhunske olimpijce
"Predsednik si želi velikega centra JZS-ja, kjer bi se zbirali vsi jadralci in trenirali. Sam se s tem strinjam, vendar le v olimpijskih disciplinah za vrhunske jadralce. Mladi in tisti, ki niso vrhunski, pa bi se razvijali po klubih. Ko ti ne bi mogli več nuditi dodatne potrebne pomoči jadralcem, bi ti šli nato v center zveze," je o tem dodal Žbogar.

Strategijo razvoja in tekmovalnega delovanja zveze bo Žbogar kot vodja strokovnega sveta predstavil po Tokiu 2020. "Bil sem zelo zaseden z različnimi obveznostmi, poleg tega bi bilo tik pred OI nesmiselno spreminjati stvari v delovanju zveze," pojasnjuje Žbogar, ki bo do prihodnjega aprila sicer večinoma opravljal trenersko delo na Irskem, kamor ga je povabil njegov dolgoletni trener Trevor Millar, a gre le za enoletni dogovor, po katerem se bo popolnoma posvetil jadralskemu delu doma.