Iz Tržiča skozi Dovžanovo sotesko skozi predore, ki nas pripeljejo v vasi Jelendol in Medvodje, nekdanji domicil rodbine Born, ki je območje uporabljala za lovišča, sečišča in predah. V lasti so nekdaj imeli kar tretjino današnje tržiške občine. Zaradi judovskih korenin so bili med drugo svetovno vojno razlaščeni in zaprti. Karl Born se iz Mauthausna ni vrnil. Leta 2007 so bili gozdovi v denacionalizacijskem postopku vrnjeni potomcem zadnjega lastnika, Karla Borna.

V Medvodju je asfalta konec. Sprva nekaj boljša, kasneje pa slabša cesta, ki ji sledimo proti vzhodu, pripelje pod vznošje Košutnikovega turna, predzadnjega in najvišjega vrha v 12-kilometrskem grebenu Košute.

S parkirišča ob kamnolomu jo mahnemo proti pastirski koči na Planini Spodnja dolga njiva, kjer se levo odcepi zahodna, desno pa vzhodna pot na Košutnikov turn. Prvo priporočamo za vzpon, drugo, nekoliko položnejšo, pa za spust. Označeni čas za vzpon naj bi znašal 2,5 ur (po obeh poteh), spust pa kakšno uro manj. Skok s sedla na Ostrv ne bi smel vzeti več kot 10 minut.
Ob vrnitvi vas v koči pričakajo prijazno osebje, manjši živalski vrt (prašiči, krave, purani, kokoši, zajci) in velikanski štruklji. So pa jeseni in pozimi zaprti.

Košuta in Karavanke so pravzaprav najboljše opredmetenje turističnega gesla in odgovor, zakaj je Slovenija "na sončni strani Alp", čeprav nismo v Alpah. Zaradi intenzivne izpostavljenosti sončnim žarkom in dokaj enakomernih, travnatih naklonov bi se posebej Košuta lahko znašla v marsikaterih mokrih sanjah poljubnega solarnega energetskega barona. Ampak tovrstnih idej raje ne bi promovirali, saj je območje idealen rekreativni azil, ki ob vznožju ter po grebenu ponuja mnogovrstne izletniške možnosti in jih dopolnjuje z zgledno kulinarično ponudbo v kočah. Prav zaradi prisojne lege in enakomernih naklonin pa so zimski dostopi priporočeni le za bolj izkušene in opremljene.

Severna, pobočja, ki so večinoma speljana po avstrijski strani, so rezervirana za varovane, bolj adrenalinske skalne vzpone. V redkih hodnih prehodih pa venomer preži padajoče kamenje ali nevarnost zdrsa po snegu, ki se v osojini lahko obdrži tudi globoko v poletje, čemur je botrovala tudi zadnja tragedija pod vrhom Košutnikovega turna. 11. junija 1988 so zaradi slabe organizacije in pripravljenosti pohodnikov enega od slovenskih planinskih društev umrli trije ljudje, dva pa sta bila huje ranjena.

Pot pod noge in pamet v glavo.