Skoraj vse je pripravljeno za maraton Franja, prireditelji čakajo "le" še dovoljenje upravne enote. "Tega smo zaradi vseh birokratskih postopkov že vajeni. V torek naj bi dobili zeleno luč," pravi Penko, ki je že leta eden izmed glavnih pri organizaciji največje rekreativne kolesarske prireditve v Sloveniji. Dogajanje se bo ta konec tedna začelo s petkovim kronometrom in končalo z nedeljskim praznikom kolesarstva, 156 km dolgim maratonom Franja. V nedeljo bodo kolesarji vozili tudi 97 km dolg mali maraton Franja (s krajšim makadamskim odsekom), na programu je še družinsko-šolski maraton (nezahtevna proga, dolga 25 km) in novost: 83 km dolga barjanka.

Penko pravi, da pričakujejo do 7.500 kolesarjev. Kar 400 je prijavljenih za kronometer, kar zahteva drugačno organizacijo. "Da ne bi bil štart zaprt sedem ur, bomo rekreativne kolesarje na progo spuščali v razmiku pol minute. Zapora na relaciji BTC-Šentjakob-Domžale bo med 15. in 21. uro. Kronometer bo spet štel za državno prvenstvo, med ženskami bo nastopila tudi Rusinja Olga Zabelinska, ki ima tri olimpijske medalje."

Na nedeljskem klasičnem maratonu ne bo novosti, če ne štejemo novega asfalta v okolici Horjula, ki pa kolesarjem prinaša tudi past. "Nekdo je javil, da je na cesti na levi strani večja luknja in bi lahko kdo razbil kolo, pa sem ga prosil, naj kar sam popravi. Obljubil je, da bo to storil," nam je povedal Penko, ki smo ga še vprašali, kako hitro bi po njegovem mnenju 156 km dolgo progo prevozili profesionalni kolesarji.

"Če bi šlo za enodnevno klasično dirko, bi bila povprečna hitrost višja vsaj za 5 km/h, tako da bi bilo povprečje med 45 in 47 km/h. Lahko bi se zgodilo, da bi bili profesionalci dvajset minut hitrejši. Ne bi rad poniževal rekreativnih kolesarjev, ampak razlika v primerjavi s profesionalci je vendarle očitna. Saj je podobno na Ljubljanskem maratonu, kjer afriški tekači za od 20 do 30 minut premagajo najboljše rekreativne tekače."