Ugledni smučarski demonstrator je avtor sistema učenja smučanja s podaljševanjem smuči UPS, ki obljublja, da boste že v dveh dneh vsaj po lažjem terenu znali uporabljati zarezno tehniko. Po knjigi Na kanto je poskrbel še za izobraževalno-dokumentarni film z istim naslovom in ga predstavil ne le pri nas, ampak tudi v tujini. S Kranjčanom smo se pogovarjali o tem, kako ga je med snemanjem filma čelada rešila hujše poškodbe, o sodelovanju s Tino Maze in o tem, kakšni rekreativni smučarji smo Slovenci.

V film ste vložili ogromno dela in energije. Ste popolnoma zadovoljni z izdelkom?
Lagal bi, če bi rekel, da nisem. Ničesar nismo prepuščali naključjem, in mislim, da se je izplačalo. Jasno, najpomembnejša je zgodba, o čemer pa v nobenem trenutku nismo dvomili, saj sistem UPS že nekaj let uspešno izvajamo v praksi. Ko v filmu spregovorijo takšna imena, kot so Tina Maze, Andrea Massi in Nika Fleiss, vse skupaj deluje še bolj prepričljivo in gledalca enostavno priklene na stol. Tina je pač Tina. Se pa hkrati zavedam, da se s takšnim filmom nehote izpostaviš kot tisti, ki ve nekaj, česar drugi ne. Seveda je to tudi priložnost za kritike, ampak mislim, da smo jim dali zelo malo prostora.

Kje v tujini ste še predstavili film in kakšen je bil odziv? So bile tudi tam dvorane polne?
V prvih treh tednih je film presegel vsa pričakovanja. Pri nas so bili DVD- ji razprodani v pičlih desetih dneh. Predstavljen je bil že v Atenah, Sarajevu in St. Moritzu. Pri tem ne gre za filmske premiere, kot je bila slovenska, temveč predstavitve za ciljne skupine, ki jih film zanima poslovno ali kot segment sodelovanja v prihodnje. Odzivi so za zdaj fantastični in tako se že dogovarjamo za dodatne promocije v Avstriji, Švici, Ameriki, na ruskem trgu, Turčiji, Italiji ... Zelo sem vesel in počaščen, da ga je med drugim MMC-jev portal med stotimi športnimi dogodki leta 2013 razglasil za film leta med dokumentarci.

Je slovenska šola smučanja v tujini tudi sicer cenjena?
Predvsem je cenjeno naše znanje o smučanju. Slovenci smo izjemen smučarski narod. Če navedem le nekaj primerov: na svetu praktično ni reprezentance, ki ne bi imela vsaj enega Slovenca, bodisi kot trenerja, pomočnika, serviserja. Po mnogih smučarskih centrih po svetu boste zelo hitro naleteli na Slovence, ki jih tamkajšnje smučarsko okolje zelo ceni. Mnogi so celo vodje učnih programov, šol ali smučarskih klubov. Če temu dodamo številne strokovnjake, ki predavajo po svetu in bogato zakladnico strokovnih del, literature in patentov, potem vam bo jasno, zakaj. Navsezadnje je tudi karving smučka slovenski izum.

Kako je bilo sodelovati s Tino Maze? Koliko novega ji sploh lahko daste?
Odgovor se skriva v tem, da bi vrhunski smučarji naredili vse, da bi našli rezerve v lastni tehniki. To je pravzaprav njihova naloga - tudi Tinina torej. Če bi rekel, da na teh segmentih delamo veliko, bi izpadlo, kot da Tina ne zna smučati. Na skupnih treningih iščemo potencialne rezerve, ki bi lahko nadgradile njeno vrhunsko smučarsko znanje. Ker se smučarska tehnika stalno razvija, je rezerve vedno mogoče najti. Poleg tega mora biti tekmovalka sposobna smučati na limitu, kar pomeni na robu izpada. Iščemo torej tehnično perfekcijo, s katero bi Tina lahko čim večkrat vozila na limitu in hkrati prišla do cilja.

Se tudi vi smučate na limitu? Se spomnite, kdaj ste zadnjič padli med smučanjem?
Med snemanjem filma sem grdo padel. Pri smučanju po celem snegu sem z glavo priletel naravnost v smreko, in to za posnetek, ki sploh ni šel v film. Tik pred smreko mi je namreč odpelo smučko, po eni smuči pa v celcu ne prideš daleč. Priletel sem v smreko – na polno! Čelada je k sreči naredila svoje. Nič mi ni bilo.

Videti je, da ste radi pred kamero ...
Uživam pred kamero. Pa ne zaradi samoobčudovanja, ampak ker je kamera dejansko največji izziv. Ker je kruta! Fotografijo še lahko popraviš, posnetka pač ne moreš. Si tam in v trenutku, ki ga kamera neizprosno beleži. Si ali nisi! Poleg tega ima kamera svoje specifike. Nekateri so opazili, da so bile v filmu hitrosti smučanja precejšnje. In res je bilo tako - smučati sem moral z vsaj 30 odstotkov večjo hitrostjo, da sem ustvaril "normalno filmsko hitrost". Če bi se torej smučal v realni hitrosti, bi se pred kamero dobesedno "vlekel".

Se morate zelo truditi, da ste na posnetkih vedno nasmejani?
Avtomatizem, ki sem ga pridobil s številnimi fotografskimi snemanji. Ne gre za pravi smeh. Natakneš si tisto grimaso in smučaš ne glede na okoliščine. Pri takšni hitrosti se ne da kar tako smejati, gre bolj za stiskanje zob.

Tudi sicer vedno uživate med smučanjem? Greste na sneg tudi v slabem vremenu?
Absolutno. Narediti dobrega demonstratorja je približno enako težko kot narediti dobrega tekmovalca. Hočem povedati, da je potrebno tisoče ponovitev, s tem pa časa, tudi več let, v vseh mogočih vremenskih razmerah. To lahko počneš le v primeru, da v tem resnično uživaš.

Ob premieri filma ste v Kranju pripravili pravo holivudsko ozračje ...
Mar ni prav, da smo ponosni? Film je slovenski, Tina je Slovenka, mi smo Slovenci, vse to znanje je slovensko! Premalokrat stopimo skupaj in pokažemo takšno energijo. Bodimo ponosni na to, kar znamo. Premalokrat se veselimo lastnih uspehov. Tudi v tekmovalno rezultatskem smislu bi jih lahko izkoristili bistveno bolj. Morda je razlog tudi v tem, da je za mnoge dovolj dobra le zmaga. V nekem smislu je celo dobrodošlo, da ima Tina letos nekaj manj odmevnih rezultatov. Da se razumemo, absolutno ji želim zmag, ampak želel sem reči le, da ljudje le tako spet lahko spoznamo, kako težko je biti v vrhu, kaj šele zmagovati. Mnogi so v pretekli sezoni dobili občutek, da Tina zmaguje, ker nobena od drugih ne zna smučati. Zdaj vidimo vso realnost. Zmagati je in je bilo vedno enako težko!

Tudi letos ste sodelovali s Tino v pripravljalnem obdobju. Takrat ste pohvalili odlično vzdušje v ekipi. Toda v resnici se Tina ni razumela z Ronconijem. Ali tega takrat še ni bilo mogoče opaziti?
Mislim, da ne gre za vprašanje razumeti ali ne. Gre za popolnoma logično dejstvo zaupanja v času tekmovalnega ritma. Tekmovalec je vedno postavljen pred rezultatsko ogledalo, ki odseva marsikaj. Vsak si želi zmagovati, 'dokazani' zmagovalci še posebej, in odstopanja od želenih rezultatov vedno porajajo vprašanja, čemu, kako, zakaj. Torej ni mogoče izločiti niti posameznikov kot dela ekipe, ki tekmovalca obkroža. Na rezultatih se gradi zaupanje in obratno. Da se razumemo, tudi zaupanje v lastne sposobnosti, kar je po mojem mnenju v tem trenutku glavni problem. Tina znanje ima, o tem ni dvoma!

Menite, da bo z novim trenerjem lažje našla pot do vrha? Kaj je trenutno zanjo najpomembnejše?
Potrebuje le en vrhunski rezultat, nekaj, kar bi ji povrnilo zmagovalno miselnost, ubijalsko igrivost in instinkt. Nima smisla tekmovati s preteklo sezono, spet mora uživati na smučeh in v tekmovanju.

Smo Slovenci dobri rekreativni smučarji?
Vrhunski! Smučanje je v naši krvi in zavesti. Poleg tega imamo zaradi dejstva, da se praktično vsi poznamo, možnost hitre informacijske dostopnosti. Če ne prvi, je pa vsaj drugi prijatelj zagotovo smučar. Smo smučarski narod, kar potrjuje tudi statistika, ki sem jo prebral pred kratkim, v kateri je 65 odstotkov vprašanih odgovorilo, da je smučanje narodni šport številka ena.

Ampak smučanje ni poceni. Mislite, da se zaradi krize ne bo zmanjšalo zanimanje?
Predvsem upam, da ne preveč. Lahko pa dodam, da bom sam naredil vse, kar seveda lahko, da bi smučarija ostala priljubljena. Tudi film bo prav gotovo nekaj dodal k temu. Na predstavitev filma Na kanto! so prišli avstrijski partnerji iz Wagraina, še več, bili so eni glavnih sponzorjev premiere. Tisti, ki poznajo smučanje, vedo, da gre za rojstni kraj Anemarie Moser Pröll, legende svetovnega smučanja. In zakaj bi Avstrijci prišli k nam? Kdaj pa so Avstrijci financirali predstavitev tujega smučarskega filma? Torej je vse mogoče! Če temu dodamo, da ima na primer UPS-licenco šola Hermanna Maierja, da se po sistemu UPS dela v Švici, Italiji ... potem je očitno, da zanimanje za naše smučanje lahko gradimo tudi v širšem smislu. Upam, da se bomo v prihodnje naučili združevati.

Kakšne napake delajo rekreativni smučarji?
Predvsem velikemu delu smučarjev ni uspelo razčistiti pojmov okrog smučanja nekoč in danes. In prav o tem govori film. Mnogi žal mislijo, da pravilno smučanje pooseblja le karving, kar seveda ne drži. Tovrstno prepričanje povzroča nesreče, poškodbe, nezadovoljstvo … Drug problem, ki ga imajo mnogi, pa je, da jim lastni ego ne dopušča priznati, da se vendarle izplača skočiti po nasvet k tistim, ki so zato poklicani.

Se vam ne zdi, da smo tako kot na cesti tudi na smučišču prehitri, predrzni in premalo obzirni? Kadar je na smučišču veliko smučarjev, zna biti zelo nevarno ...
Res je. Na tem področju nas čaka še dosti dela. Gre za zavest in odgovornost vsakega posameznika, da smučanje prilagodi svojim sposobnostim, znanju, terenu in prometu na smučišču. K temu v marsičem pripomore tudi pravilno smučanje. S tem razlogom smo filmu dodali podnaslov Smučaj pravilno, smučaj varno.