Po tragediji Micheleja Scarponija, ki ga je med treningom do smrti zbil kombi, smo se pogovarjali s kolesarji, ki na kolesu vsak dan preživijo več ur. Zanimalo nas je, kakšne so njihove izkušnje s slovenskih in tujih cest, kako (ne)kulturni so vozniki, ali imajo kakšen predlog za izboljšanje prometne varnosti in ali se zavedajo, kakšna nevarnost preži na cestah.

Spomin na Jureta Robiča
"Dobro se zavedam, kako ranljivi smo kolesarji, še posebej po tem, ko sem izgubil dobrega prijatelja Jureta Robiča. V veliki večini se nesreče ne dogajajo zaradi kolesarjev, ampak zaradi nestrpnih voznikov, ki se jim vedno mudi. Je pa res, da tudi kolesarji kdaj pa kdaj naredimo kakšno napako, predvsem ob težkih treningih, ko je prisotna utrujenost," nam je povedal profesionalni kolesar Grega Bole.

Armstrong izgubil živce
Ko je kolesar izmučen in lačen, so živci še bolj napeti. V knjigi Skrivna dirka je Tyler Hamilton opisal, kaj se je dogajalo spomladi leta 2000 v Franciji, ko sta se z Lanceom Armstrongom po šesturnem treningu vračala k Hamiltonu domov po ozki cesti: "Bila sva utrujena, dehidrirana, lačna, komaj sva čakala, da prideva domov in zadremava. Potem pa je po klancu za nama nenadoma z vso hitrostjo pripeljal majhen avto, naju skorajda podrl, šofer pa naju je še nadiral, ko je peljal mimo.
Ponorel sem in še jaz vpil nanj. Lance pa niti besede, samo pritisnil je na pedala in se z vso hitrostjo zapodil za njim. Poznal je cesto, šel je po bližnjicah in na vrhu hriba ga je ujel pred rdečim semaforjem. Ko sem ju dohitel, je tipa že vlekel iz avtomobila in tolkel po njem, fant pa si je zakrival obraz in kričal. Kakšno minuto sem samo gledal in nisem mogel verjeti, kaj se dogaja. Lance je bil v obraz rdeč kot pesa, popolnoma je pobesnel in fant jih je zares dobil. Ko je končal, ga je porinil na tla in pustil. Ves čas sem imel pred očmi tistega fanta, ki je jokal in prosil, ter Lancea s pestmi nad njim."
"Ujel ga bom, pa če se peljem do Postojne"
Triatlonec Miro Kregar se je ob tej Hamiltonovi zgodbi spomnil, kako je pred leti malo manjkalo, da bi tudi sam obračunal z voznikom: "Ko sem se v Ljubljano v službo vozil s kolesom, me je voznik grdo izsilil, potem pa zapeljal v manjšo ulico. Ponorel sem in šel za njim, odločen, da ga ujamem, pa če se peljem do Postojne. Ustavil je in se zaklenil v avto in komaj sem se pomiril."

Incident pri Komendi
Kregar je imel sicer najbolj srhljivo izkušnjo pred dvema letoma, ko je treniral skupaj s kolegi in jih je pri Komendi izsilil voznik: "Zapeljal je pred kolono kolesarjev in stopil na zavoro. Prvi v koloni se je zaletel v avtomobil, naredil salto in pristal na glavi. Če ne bi imel čelade, bi se ubil." Voznik incidenta ni obžaloval, še več, na Facebooku je zapisal, da "včasih kakšnega kolesarja malo zapre z avtomobilom in mu da misliti."
In kakšen je bil epilog? "Policija mu je naložila 40 evrov kazni. Rekli so, da je to vse, kar lahko naredijo. V ZDA se je zgodilo, da je nekdo z avtom prehitel dva kolesarja in nenadoma zavrl. Dobil je pet let zapora."
Celjani nevarnejši vozniki?
Nekdanji svetovni prvak v triatlonu ultraman ugotavlja, da v nekaterih regijah na kolesarje preti večja nevarnost kot drugje: "Če te nekdo s 150 km/h prehiti na deset centimetrov, ima pogosto celjsko registracijo." V sosednjih državah je za kolesarje zelo dobro poskrbljeno predvsem v Avstriji: "Vozniki so zelo kulturni, imajo pa tudi veliko kolesarskih poti oziroma s črto ločeno cestišče. Ne vem, zakaj tega ne naredijo na poti proti Kamniški Bistrici od Stahovice naprej, kjer je ogromno kolesarjev. Dober zgled je cesta od Cerkelj proti Preddvoru."

Ogledalo za večjo varnost
Kolesarji morajo tudi sami poskrbeti za varnost. Miro Kregar predlaga ogledalce, ki stane le okrog deset evrov: "Imam ga na obeh straneh, da preverim, kaj se dogaja zadaj. Na Havajih, kjer poteka Ultraman triatlon, je ogledalo obvezno in si ne znam več predstavljati vožnje brez njega."

Ob znamenju se vsakič pokriža
Tudi 20-letni Tomaž Humar, ki je lani postal najmlajši Zemljan, ki je s kolesom obkrožil svet, priporoča ogledalo, predvsem pa popolno osredotočenost na vožnjo: "Sedem mesecev sem bil vsak dan na kolesu po osem ur. Ko sem videl, kako nevarno je to početje, sem se vsakič, ko sem videl križ ali kapelico, pokrižal, pa nisem veren. Moral sem pasti na glavo in dobiti 21 šivov, da sem si na čelado montiral ogledalo. Poleg tega sem od takrat na kolesu vedno tudi 100-odstotno skoncentriran in sem lahko po Avstraliji dve ali tri ure vozil popolnoma naravnost, je pa res, da te zvečer špika med lopaticami in da lahko dobiš 'heksenšus'."
Avtoceste kolesarjem?
Humar, sin slovitega alpinista, je v Avstraliji tudi ugotovil, kako pametno je, da tam kolesarjem pustijo voziti po avtocesti. "Če bi prej koga videl s kolesom na avtocesti, bi rekel, da je idiot, ampak zdaj točno vem, zakaj je tam. V Avstraliji je zaradi tega veliko manj smrtnih žrtev in ne vem, zakaj ne bi bil tudi drugje desni pas odstavnega pasu namenjen kolesarjem."
Večina voznikov izsili prednost
Martin Hvastija, nekdanji profesionalec, ki je tekmoval na vseh največjih dirkah, vključno z Dirko po Franciji, je imel v karieri dve nesreči. "V Ajdovščini in v Kamniku, k sreči se je končalo brez hujših poškodb. V obeh primerih sem imel prednost, voznika sta imela stopznak, a sta me izsilila. Tega je ogromno, vsak dan se vozim po Celovški cesti in 70 odstotkov voznikov seka pot kolesarjem, ker niti ne pogledajo dobro."
Vožnja vštric varnejša
Hvastija svetuje kolesarjem, da poskrbijo, da so vidni, da oblečejo svetla oblačila in da dajo na glavo čelado, ki je v nekaterih državah že dolgo obvezna ne le za otroke. Meni tudi, da so kolesarji varnejši, če se dva vozita vzporedno (vštric): "Po zakonu sicer tega ne smeš početi, razen če gre za večjo skupino kolesarjev, a si varnejši, saj te avtomobili ne prehitevajo v škarje. Dva kolesarja vštric vzamejo kot traktor in ju počasi prehitijo."