Izrazite svoje mnenje na forumu.
Ker rokomet v zadnjih letih postaja vse bolj prestižna športna zvrst, s katero se ukvarjajo domala v vsej Evropi, se Sloveniji tik pred vstopom v Evropsko unijo ponuja prvovrstna priložnost za promocijo države velikemu delu Stare celine. Kljub temu pa bodo v prihodnjih dneh v ospredju športni motivi. Eno izmed glavnih vlog naj bi odigrala tudi domača reprezentanca.

Slednja bo imela pred svojimi navijači možnost popraviti bled vtis z dosedanjih petih šampionatov, ko z izjemo prvenstva pred štirimi leti na Hrvaškem ni dosegla vrhunskega rezultata. Vsi se bomo verjetno do konca življenja radi spominjali 29. januarja 2000 ter tesne zmage na tekmi za peto mesto proti gostiteljem, ki nam je prinesla tudi odhod na olimpijske igre v Sydney, prvenstva na Portugalskem, v Španiji in zadnje na Švedskem pa so šla slovenskim ljubiteljem rokometa hitro v pozabo. Pred šestimi leti v Italiji naši niso nastopili.

Evforična podpora domače publike se je že mnogokrat izkazala za zelo pomembno pri uspehih slovenskih športnikov v kolektivnih panogah. Še najlepši primer so verjetno hokejisti, ki so na velikih tekmah v Hali Tivoli vedno dobro igrali, medtem ko so bili na "nevtralnem" terenu precej skromni. Prepričani smo, da polnih dvoran v Celju in Ljubljani ne morejo razočarati tudi varovanci Toneta Tislja. Njihov cilj je kolajna.

Doslej se je na evropskih prvenstvih do nje dokopalo sedem držav. Švedska je s štirimi naslovi prvaka daleč najuspešnejša zbiralka medalj, Rusija pa je poleg zlata leta 1996 še dvakrat igrala v finalu. Dve srebrni kolajni in eno bronasto ima še Španija, Nemčija je bila druga in tretja po enkrat, z bronom pa so se v preteklih desetih letih okitili še Hrvati, Jugoslovani in Danci. Nekoliko presenetljivo so brez odličja Francozi, ki so v tem času dvakrat postali svetovni prvaki.

In kdo so največji favoriti tokratnega evropskega prvenstva? Strokovnjaki napovedujejo najbolj izenačeno tekmovanje doslej, saj naj bi se za kolajne borilo približno deset moštev, prav tako pa za zlato niso že vnaprej abonirani Švedi. Ti so povsem pogoreli na lanskem svetovnem prvenstvu na Portugalskem, kjer so bili šele 13. Je pa res, da bodo zaradi tega Skandinavci letos veliko bolj motivirani kot lani, saj si še niso zagotovili uvrstitve na olimpijskih igrah v Atenah. Zlato na slednjih je pravzaprav še edini cilj, ki v moštvu Bengta Johanssona zadržuje veterana Magnusa Wislanderja in Staffana Olssona. Legendi švedskega rokometa pač ne moreta preboleti treh zaporednih porazov v finalih največjega tekmovanja na svetu. Če bodo v staro okostje ekipe (brez Ljubomirja Vranješa) uspešno vključili še nekaj mladincev, ki so lani v Braziliji postali svetovni prvaki, bodo še kako nevarni.

Največja tekmeca Slovenije v boju za še edino prosto mesto v Grčiji bosta še Danska ter Srbija in Črna gora. Prva je pred dvema letoma na Švedskem z bronasto kolajno nadaljevala niz uspehov igralcev v mlajših kategorijah, tokrat pa bo imela težko delo že v predtekmovalni skupini s Španijo in Hrvaško. Srbi bodo v Kopru prav tako imeli zahtevne nasprotnike v Nemcih in Francozih, nedvomno pa jih čaka glasna podpora s tribun, saj v njihovih vrstah igrajo tudi stari znanci s slovenskih igrišč Dejan Perić, Žikica Milosavljević in Nenad Maksić. Zaradi poškodb v ekipi ne bo Vladimirja Matovića in Dragana Škrbića. "Jugoslovani" so na velikih tekmovanjih sposobni tako zablesteti kot razočarati, zato je o njihovih možnostih vedno težko govoriti.

Največji nesrečniki zadnjih dveh let so gotovo Nemci, ki so dvakrat obstali pred zadnjo stopničko na poti na sam vrh, kjer niso bili že vse od svetovnega prvenstva leta 1978. Močna domača liga je ustvarila odlične razmere za kaljenje igralcev, ki se tudi brez prvega zvezdnika, karizmatičnega Stefana Kretzschmarja (ni še okreval po operaciji prepone), ne bodo ustrašili nikogar.

Tudi Hrvatov ne, aktualnih svetovnih prvakov, ki jim je lani k naslovu nekoliko pomagala tudi vloga "outsiderjev". Tokrat to ne bodo, bodo pa razbremenjeni zaradi že zagotovljene vozovnice za Atene in tudi za SP v Tuniziji leta 2005, kamor gredo poleg njih še tri najboljše ekipe z Eura 2004. Nedvomno jih bo na tribunah bodrilo veliko število rojakov, zaradi česar so njihove možnosti še toliko večje. Nekoliko jih je prizadela le obnovitev poškodbe mišice staroste hrvaškega rokometa Patrika Čavarja, ki za prvenstvo ni nared.

Francozi večji pomen v letošnjem letu pripisujejo olimpijskim igram, zato so doma pustili pred leti najboljšega igralca sveta Jacksona Richardsona, vratarja Bruna Martinija, Guerica Kardaveca in Stephana Stoecklina. Izkušnje so kljub temu na njihovi strani.

Tudi Španci v Slovenijo prihajajo brez najbolj razpoznavnega igralca Talanta Dušebajeva. Brez medalje z največjih tekmovanj so že tri leta, kar gotovo jezi eno najuspešnejših moštev zadnjega desetletja. Njihov veliki cilj je zlata kolajna, ki je v svoji zbirki še nimajo.

Od Sydneya 2000 svoje privržence v obup redno spravljajo tudi Rusi. Varovance Vladimirja Maksimova čaka večni derbi s Švedi že v Velenju, tako da bo kmalu jasno, če so letos na čelu z Edvardom Kokšarovom vendarle pripravljeni storiti kaj več.

Slovenski nasprotniki v prvem delu bodo Islandci, Čehi in Madžari. Prvi so bili na prejšnjem prvenstvu četrti, naša obramba pa bo morala najbolj paziti na najboljšega strelca EP-ja na Švedskem Olafurja Stefanssona (Ciudad Real), ki je tudi na pripravljalnih tekmah pokazal odlično formo. Proti Čehom bo potrebno igrati brez podcenjevanja, čeprav se zdijo na papirju najslabši tekmec. Z Madžari, pri katerih ne bo igral "Kubanec" Carlos Perez, so se Slovenci opekli že lani, tudi v Celju pa jih ne čaka nič kaj lahka naloga.

Po predtekmovanju naj bi domov odšle reprezentance Portugalske, Češke, Poljske in Ukrajine ali Švice.

Naj zmaga najboljši!