Vsaka stvar se enkrat konča. Za nami je 47 tekem 8. evropskega prvenstva, prav tako smo preživeli 13 prijetnih, a ne nepozabnih dni v Stavangerju in Lillehammerju.
Čeprav sem bil že večkrat na Norveškem, sem kraja, ki sta gostila večji del tega velikega turnirja, obiskal prvič. Stavanger ima vse značilnosti obmorskega mesta in je skoraj petkrat večji od Lillehammerja. Olimpijsko mesto je kot mesto iz lepe, nežne pravljice, vendar samo tako dolgo, dokler ga pobliže ne spoznaš, menijo domačini.

Za nas to niti ni pomembno, kajti dva dneva sta nam ponudila vsaj nekaj pravih januarskih snežnih užitkov. Malo sramežljivo smo si le priznali, da prave zime letos sploh še nismo doživeli in da nam je Lillehammer kar prav prišel.

Plitve denarnice
Na lastni koži smo tudi občutili, da Norveška ni poceni. Ne za domačine ne za nas, ki še zdaleč nimamo plač, na katere bi bili ponosni in zaradi katerih nas je kar malce sram. Ni nam preostalo drugega, kot da smo obiskovali cenejše restavracije in nenazadnje je bilo najbolje, da smo najpogosteje kar sami zase malce godrnjali in se tolažili, da se kmalu vrnemo domov.

Skromnost je lepa čednost
Norveška je res lepa dežela. Ponuja praktično vse, od planin do morja. Občudoval sem zalive, otočke ali, če hočete, čiste ulice, lepe lesene hiše in nenazadnje prijazne, pogostokrat preveč žejne posebneže. Na koncu domov prihajam z občutkom, da si lahko tudi s skromnejšim standardom zelo zadovoljen.

V rokometu nič novega
Po rokometni strani je manj zadovoljstva. Pravzaprav ne vem, kaj mi bo ostalo v spominu. V sami igri skoraj nič novega, hitrost in moč sta v ospredju, turnir pa je absolutno preveč strnjen. Ekipe v končnici že dalj časa opozarjajo, da potrebujejo po polfinalu vsaj dan odmora.

Danci in Hrvati prikazali največ
Že po prvih tekmah so Danci ob Francozih dobili vlogo favorita. Res so do finala igrali zelo lepo in učinkovito. V finalu se je obema tekmecema poznala utrujenost in seveda tudi velika odgovornost. Tako Danci kot Hrvati so bili prvič v boju za zlato medaljo. Danci so zasluženo prvaki, Hrvati morda danes niso zadovoljni, vendar sem prepričan, da bodo na srebro že pojutrišnjem še kako ponosni.

V Nemčiji preveč tujcev?
Tretji Francozi so predvsem sami sebi, ob številnih težavah pred prvenstvom, dokazali, da zdaj s to generacijo res na vsakem turnirju sodijo v skupino favoritov. Neambiciozni Nemci so po svoje kar majhno razočaranje ali pa se morda motim. Vse glasnejši so ob selektorju Brandu tisti, ki opozarjajo, da v Bundesligi gospodarijo tujci, domači reprezentanti pa so vse bolj le spremljevalci, pogostokrat že opazovalci. Pohvale Švedski, ki se spet vrača na stara pota.

Nekateri več stavijo na OI
Med razočaranja sodita Rusija in Španija. Enkrat sem že zapisal, da ne vem, ali gre za taktiko selektrojev ali kaj drugega. Tako eni kot drugi so že v olimpijskih kvalifikacijah in verjamem, da si bolj kot visoke uvrstitve na EP želijo nastop v Pekingu.

Kako iz drugega v prvi evropski razred?
Naši so kljub 10. mestu zapustili dober vtis. Tokrat je Slovenija imela zahtevno delo že v 1. delu. Višja pričakovanja je okrepila zmaga z Norveško, realno pa je bila Danska previsoka ovira. Tudi tuji strokovnjaki menijo, da ni bil na pravi ravni le prvi del s Poljaki. Skratka, Slovenija je postorila tisto, kar smo pričakovali, in zagotovo selektorju Požunu in tudi vsem ostalim strokovnjakom ostaja vprašanje, kako iz drugega v prvi evropski razred.

Prvenstvo "starih" mačkov
Vsako prvenstvo je do zdaj opozorilo na posameznike, tudi na nove zvezdnike. Tokrat ni tako. Idealna sedmerka je sestavljena iz "starih" mačkov, izjema je le deloma Šved Andersson. Najboljši igralec in strelec prvenstva Hrvat Balić je že klasika zadnjih prvenstev in priznam, zasluženo. Mlajši v olimpijskem letu vedno čakajo na klopi, letos je dodatna zagata tudi to, da je mladih v vseh ekipah zelo malo.

Sodniki spet na tapeti
Tudi na tem prvenstvu bi lahko začel pisati posebno knjigo o sojenju. Če bi jo, obljubim, da je ne bom, bi v glavnih vlogah tokrat nastopila Francoza Bord in Buy, pomembni stranski vlogi pa bi namenil Ukrajincema Vakuli in Ljudoviku. Zagotovo bi lahko razkrili zanimivo zgodbo o zakulisju, ki ga skrito upravljajo vplivni posamezniki iz EHF-a.

Veliko dela
Jutri potujem v družbi kolegov novinarjev z avtobusom iz Lillehammerja najprej do Osla, potem pa z letalom prek Frankfurta v Ljubljano. Za konec potovanja tudi pohvale organizatorju potovanja, agenciji TAO, ki je brez napak poskrbela za prevoze in namestitve. Dela je bilo pričakovano veliko. Upam, da ga je ekipa TV Slovenije dobro opravila. Zahvalil bi se tudi prav vsem našim reprezentantom in strokovnemu vodstvu za sodelovanje, prav tako norveškim kolegom, ki so pripravljali kakovostne prenose, in gostiteljem v dvoranah v Stavangerju in Lillehammerju, ki so poskrbeli, da smo imeli kar solidne pogoje za delo.

Zahvala tudi vam, ki ste spremljali naše delo. In nenazadnje, hvala tudi vsem bralcem mojih oglašanj za naš MMC!

Lep pozdrav še zadnjič iz Norveške in imejte se lepo!
Ivo Milovanovič