Francozi, Čehi in Španci so v tem vrstnem redu od 16. ure naprej trenirali v dvorani na Olympiastrasse 10. Zdaj so v mestu tudi največji zvezdniki svetovnega rokometa Nikola Karabatić, Thierry Omeyer, Iker Romero, Filip Jicha in drugi. Da bo zvezdniška zasedba tudi na klopeh, pa bosta skrbela španski selektor Valero Rivera in francoski Claude Onesta.

Ne morem verjeti – Avstrijci so v drugem delu!
Tudi v Innsbrucku smo komaj verjeli, ko smo prek malih zaslonov spremljali avstrijsko zmago nad Srbi in uvrstitev gostiteljev prvenstva med 12 najboljših reprezentanc v Evropi. Prvenstvo je tako dokončno in brezpogojno uspešno tudi skozi oči organizatorjev, saj bo dvorana na Dunaju zdaj zagotovo polna do zadnjega dne.

Besedo vračamo Slovencem
A tudi dan brez slovenske tekme ni minil brez razmišljanja o naših fantih. Še zdaleč ne! Sinoči mi je češki novinarski kolega postavil zanimivo vprašanje. "Si lahko zamisliš, da bi Slovenija jutri izgubila proti Češki? Bi se igralcem to zdelo zelo čudno," me je med češkim treningom vprašal Ladislav Valek. Postregel sem mu seveda z znamenitim odgovorom: "Če bodo Čehi igrali dobro, lahko zmagajo, saj lahko naši izgubijo čisto proti vsakemu, lahko pa vsakega premagajo ..." A šele poneje sem se zavedel, da je resnica drugačna. Priznam, po prvih treh tekmah in igri, ki so jo prikazali "Nokini" izbranci, bi bil danes v primeru poraza presenečen. Celo zelo presenečen.

Pred tednom dni bi razmišljal drugače ...
Zanimivo je, kakšno razliko lahko v športu pomeni en teden. Sedem dni. Tri tekme. In tisoč drobnih razlogov za to, da je bilo vprašanje češkega novinarja povsem na mestu. Že res, da so s Čehi imeli težave tudi Francozi. Res je tudi, da so Filip Jicha in soigralci povsem nadigrali Madžare. A ne morem se znebiti občutka, da lahko v tem trenutku slovensko reprezentanco premaga le ekipa, ki premore več kot le enega izjemnega posameznika. Jicha je v tem trenutku res prvi strelec turnirja, res je tudi, da je Madžarom natresel kar 14 zadetkov (!!!). A za 'novo' slovensko rokometno reprezentanco je to brez dvoma premalo.

Le zmaga nas pelje proti Dunaju
Se vam takšno razmišljanje zdi prepotentno? Morda je res, a dejstva govorijo drugače. Slovenija je v skupini s tremi vrhunskimi reprezentancami ostala neporažena. Slovenija je dokazala, da lahko ne le šepetaje razmišlja o morebitnem igranju konec tedna na Dunaju, kjer je 'prostora' le za šest najboljših moštev tega prvenstva. Slovenija ima prepoznavno igro. Slovenija ima Gorazda Škofa. Slovenija ima Uroša Zormana. Slovenija ima brata Žvižej. Slovenija ima Vida Kavtičnika, ki je zagotovo lahko še boljši, kot je bil na prvih treh tekmah. Slovenija ima srce. In Slovenija brez današnje zmage ostaja brez upanja za pot na Dunaj. Popravni izpit proti Francozom in Špancem? Nemogoče ...

Zmaga ne bo prišla sama od sebe
Da ne bo kdo mislil, da se mi je povsem zmešalo. Vem, da je češka reprezentanca lahko zelo nevarna in takoj, ko bi se v glavah naših rokometašev pojavil kanček podcenjevanja, poti nazaj ne bi bilo več. A prepričan sem, da Uroš Zorman in soigralci ne razmišljajo o zanesljivi zmagi nad Čehi na turnirju na Danskem pred dvema tednoma. "Tekma proti Čehom bo za nas težja od tistih proti Francozom in Špancem," je včeraj razlagal Renato Vugrinec. In to je še en razlog več, da danes povsem zaupam našim fantom! Ker se njim zmaga ne zdi tako zelo samoumevna, kot se zdi meni ...

Naj traja!
Presenečen sem bil, ko včeraj Ladislavu Valeku nisem mogel iskreno povedati, da češka zmaga ne bi bila presenečenje. Veliko sem potem razmišljal o tem in skoraj zgroženo ugotovil, da slovensko reprezentanco danes, manj kot teden dni po tem, ko ji nihče ni najbolj verjel (priznam, tudi sam ne povsem), kujem v zvezde. In trdno verjamem, da bo moje navdušenje – in verjetno navdušenje vseh slovenskih prijateljev rokometa – trajalo še kar nekaj časa. Tudi po današnji tekmi! O Francozih in Špancih pa tako ali tako še nihče zares ne razmišlja ...

Tomaž Hudomalj iz Innsbrucka, Foto: Blaž Oman