Že res, da je Slovencem do konca prvenstva ostala še tekma s Španci, a bodimo iskreni – za Uroša Zormana in soigralce se je prvenstvo v resnici končalo že včeraj pozno popoldan. Verjamem, da bo slovenska rokometna četica pošteno in odgovorno odigrala tudi svojo zadnjo tekmo na tem turnirju, a pravega tekmovalnega naboja zagotovo ne bo.

Včasih je treba narediti korak nazaj ...
... da lahko potem narediš dva naprej. Morda je bil poraz proti Čehom povsem dobrodošel. Verjetno je bil drugi polčas tekme proti Francozom zelo poučen. Po prvih treh tekmah na tem evropskem prvenstvu smo vsi – priznam, tudi novinarji – kar malce "poleteli" v želji po velikih dosežkih. Pa smo hitro trdo pristali. Zdaj so naši rokometaši (če tega niso vedeli že prej) dokončno ugotovili, da so lahko nekoč morda tudi del evropskega in svetovnega vrha. A to je treba dokazati na vsaki tekmi! Slovenci imajo enake težave proti Francozom in Poljakom, kot proti Čehom ali celo Slovakom. To je naša realnost. Lahke zmage slovenskih rokometašev? Očitno ne ...

Je to sploh prava ekipa?
Priznam, zelo me moti razmišljanje nekaterih, ki so kar naenkrat spet našli vse mogoče napake v slovenski igri. Res je, tekmi proti Čehom in Francozom sta "razgalili" vse slovenske slabosti. Dejstvo, da brez dobrega vratarja ne moremo uspeti (toda – kdo pa lahko???). Videli smo, da je naša igra preveč odvisna od premajhnega števila igralcev. Ugotovili smo, da za "Nokin" sistem igre hitro zmanjka moči. Toda, prijatelji rokometa, ste morda preslišali selektorjeve besede, ko je večkrat na glas povedal, da rabi več časa? Da čudežev čez noč ne moremo pričakovati? Tudi sam sem zapisal, da ima Zvonimir Serdarušić nekje skrito čarobno paličico. Še vedno nisem opustil misli na kaj takega.

Švedska 2011, Srbija in London 2012
Dejstvo pa je, da čaranje v športu vendarle ni mogoče. Redke stvari se zgodijo po naključju in še manj stvari je takšnih, da ne bi bile dobro načrtovane in narejene na daljši rok. Čeprav sta zadnja poraza opozorila na vse slabosti slovenske igre, pa so vse tri tekme prvega dela tekmovanja dale upanje za naprej. Igralci spoštujejo in poslušajo selektorja. Njegovi nasveti in navodila ekipi pomenijo ogromno. In to je – vsaj zame – največja zmaga tega evropskega prvenstva. Seveda bo treba – če bo želel "Noka" še naprej graditi igro na visokem ritmu – razmišljati o tem, da bo v reprezentanci 16 mož, ki bodo v vsakem trenutku sposobni odigrati na najvišji ravni. Na petih tekmah v Innsbrucku smo prevečkrat dobili občutek, da bi bilo treba posamezne igralce, ki so delali napake (zaradi utrujenosti ali česa drugega, je povsem vseeno), preprosto zamenjati.
A kot je včeraj po tekmi s Francijo dejal kapetan Zorman: "Smo na pravi poti. Morda pa bomo na prihodnjih turnirjih vendarle tudi mi kdaj prišli do polfinala ali finala." Že prihodnje svetovno prvenstvo bo dalo nove odgovore na vprašanja o tem, koliko je slovenski rokomet sposoben. Potem je tu evropsko prvenstvo v Srbiji in isto leto olimpijske igre v Londonu. Z igralci, ki počasi odhajajo, in tistimi, ki počasi in vztrajno prihajajo, je verjetno mogoče narediti vrhunsko ekipo. Pod "Nokino" dirigentsko paličico bi to lahko bil dobro uglašen orkester. Potem pa bomo videli - ali so uspehi slovenskega reprezentančnega rokometa le plod naše domišljije ali pa so Slovenci zares sposobni velikih rezultatov.

Prvi korak junija
V nedeljo bo na Dunaju žreb tekem dodatnih kvalifikacij za nastop na SP-ju prihodnje leto. Pravzaprav je skoraj vseeno, koga bodo Slovenci dobili za nasprotnika. Pomembno je le, da pot, ki so jo začeli s selektorjem Serdarušićem, nadaljujejo mirno in resno. Verjamem, da je bila lekcija ob porazu proti Slovakom v kvalifikacijah za nastop na zadnjem druženju najboljših rokometašev na svetu dovolj dobra. Junija torej čakamo naslednji korak na novi poti do slovenskega rokometnega uspeha.

Je prvenstvo že končano?
Morda bi bilo bolje, če bi tele misli zapisal ob koncu slovenskih nastopov na Euru 2010. A naj bo že tekma s Španijo kapital za prihodnost. Ker ne odloča o ničemer (razen o slovenskem rokometnem ponosu), bi lahko ob nepravem pristopu pomenila pravo katastrofo. Pa naj bo obračun s Španci prvi kvalifikacijski za nastop na svetovnem prvenstvu na Švedskem prihodnje leto! Naj naši fantje že jutri pokažejo, kaj zmorejo, ko tekma ne odloča o ničemer. Če bodo proti Špancem odigrali tako, kot je treba, bom še naprej verjel, da smo na pravi poti. Če pa ne ...

Kako lepo je zmagovati
Ko je slovenska rokometna reprezentanca izgubila proti Čehom, je izgubila tudi kar precej navijačev. A verjemite, da to niso pravi navijači. Najbolj pristni bodo z našimi fanti ostali do konca. Da, prišel je tudi ta dan, ko ni vse lepo in prijetno. Toda šele takrat lahko dokažemo, kako zelo iskreni smo ob zmagah in uspehih. Še bomo zmagovali!
Iz Innsbrucka,
Tomaž Hudomalj
Foto: Blaž Oman