Kapetan Slovenije se zaveda, da rokometaše v skupini s Švedsko, Nemčijo in Poljsko čaka težko delo, a hkrati poudarja, da so razlike med štirimi ekipami zelo majhne, zato je mogoče vse. Upa le, da se bo Slovencem v nasprotju s preteklimi prvenstvi, ko je malo zmanjkalo, tokrat izšlo za polfinale. Misli 30-letnega Ljubljančana bodo v redkih prostih trenutkih zagotovo tudi pri njegovi družini, ki se je pred nekaj dnevi povečala za sina Jakoba.

Najprej čestitke, ker ste pred dnevi še drugič postali oče. Najbrž je kar naporno usklajevati družinske in reprezentančne obveznosti?
Služba je služba. Ne preostane mi drugega, kot da se sprijaznim s položajem. Poskušamo narediti tako, da smo malo doma, hkrati pa še vedno dovolj zraven tudi pri rokometu. Vesel sem, da je doma tako, kot mora biti. Da sta mama, se pravi žena, in drugi sin v redu in da je s tem zadovoljen tudi prvi sin. Tako je na pripravah vse lažje in misli ti ne uhajajo toliko domov.

Po dveh letih se vračate na velika tekmovanja. Blizu doma ali doma je Slovenija vedno dobro nastopala. S kakšnimi pričakovanji se podajate na tokratno prvenstvo?
Z dobrimi. Imeli smo dobre priprave in dobre tekme. Sami sebi smo dokazali, kar je meni že dolgo jasno, da lahko igramo z vsakomer, da lahko premagamo vsakogar, seveda pa lahko z vsakim tudi izgubimo, če nismo pravi in če ne spoštujemo nasprotnika. Na prvenstvo gremo z dvignjeno glavo, s svojimi ambicijami in upam, da jih bomo uresničili na igrišču.

Na zadnjem evropskem prvenstvu ste bili do zadnje tekme drugega dela celo v igri za polfinale, nato pa končali kot 10. Ima Slovenija kakovostno ekipo za polfinale ali je to pretiran cilj? Zdi se, da bi bil v danih okoliščinah uspeh že, če bi se prebili v drugi del.
Glede na skupino in na naš trenutni rang bi bil res to že uspeh. A razlike med reprezentancami so minimalne. Odločala bo dnevna forma, kdo bo naredil manj napak in kdo bo imel več sreče. Vsak dan se lahko zgodi marsikaj. Jaz verjamem, da nam bo enkrat uspelo, da ne bomo spet s tiste stopničke med polfinalom in prepadom padli v prepad.

Nemški vratar Johannes Bitter je pred kratkim dejal, da je lahko vsaka od štirih reprezentanc v skupini C prva. Menite, da gre za realno oceno ali zgolj za vljudnost?
Mislim, da vljudnosti ni bilo. Odstopanja so majhna. Vse je mogoče. Skupina je težka, a hkrati izjemno izenačena.

Po pripravljalni tekmi z Norveško je bil selektor Zvonimir "Noka" Serdarušić - vsaj tako je bilo razbrati iz izjav - nezadovoljen s pristopom. Je v slačilnici kaj ropotalo?
Noka je zelo izkušen, moder človek. Ve, kako ravnati v takšnih situacijah. Ni bilo nekega ropotanja. Povedal je na lep, miren način. Mi kot profesionalci smo to sprejeli. Nobenega razburjenja, nobene panike. Gremo dalje.

Kako ste se vi osebno ujeli z njim? Glede na igralni položaj ste njegova podaljšana roka na igrišču.
Mislim, da dobro sodelujeva, da sva se ujela. Veva, koliko je ura v danem trenutku. Za zdaj še ni bilo nobenega spora in upam, da bo tako tudi v prihodnje.

Švedska, Nemčija in Poljska so naši naprotniki. Katera reprezentanca nam ustreza najmanj in katera najbolj?
Glede na pretekle izkušnje, bi rekel Nemčija, potem Poljska in Švedska. S Švedi nismo imeli težav oziroma kadar koli smo z njimi igrali v zadnjih letih, je bil rezultat vedno tesen, enkrat smo zmagali mi, drugič oni. Poljaki so v zadnjih letih v vzponu, mi v padcu, pred tem je bilo ravno obratno. Nemci so konstantno boljši od nas. Če bi se preteklost malo obrnila, bomo lahko z vsemi tremi tekmami zadovoljni.

Koga vidite na zmagovalnem odru?
Favoriti številka ena so Francozi, nato pa se krog favoritov razširi. Kot sem že rekel, odvisno bo od dnevne forme, sreče in na koncu koncev tudi od tega, kdo bo imel boljši sodniški kriterij.

ales.vozel@rtvslo.si