Fredi Radojkovič je poleg Cimosa Kopra v trenerski karieri vodil še Izolo, slovensko mladinsko in kadetsko reprezentanco, Trst in italijansko mladinsko reprezentanco. Foto: MMC RTV SLO
Fredi Radojkovič je poleg Cimosa Kopra v trenerski karieri vodil še Izolo, slovensko mladinsko in kadetsko reprezentanco, Trst in italijansko mladinsko reprezentanco. Foto: MMC RTV SLO
Darko Stanić
Darko Stanić je v finalu zbral 21 obramb. Foto: RK Cimos Koper
Uroš Elezović
Uroš Elezović pa je blestel z 10 goli, vključno z odločilnim za 22:20. Foto: RK Cimos Koper

Velik delež zaslug za že zdaj uspešno sezono Primorcev ima trener Fredi Radojkovič. 44-letni Izoljan, nekoč perspektivni rokometaš, čigar igralsko kariero so pri 27 letih dokončno prekinile poškodbe, je moštvo Cimosa drugič prevzel novembra 2009. Zdaj upa in si želi, da bi jim uspel veliki met: trojna krona, kar bi bil zgodovinski uspeh Cimosa, ki naslova državnega prvaka še nima. "Upam, da bomo zadržali formo in psihološko pripravljenost do konca," je za MMC dejal Radojkovič, ki ob napornem urniku zadnjih tednov nima časa za svoja najljubša hobija: igranje videoiger in branje knjig.


Če se ozreva še enkrat na finale, potem se zdi, da je tehtnico na vašo stran nagnil vratar Darko Stanić. Kakšna pa je vaša ocena?
Zagotovo je Stanić prispeval pomemben delež, a dejstvo je, da smo igrali vrhunsko obrambo, ki je bila posledica velike motivacije in želje. Ne spomnim se, da bi kdaj obramba v prvih 20 minutah dovolila le tri gole, in to proti Gorenju, ki ima najhitrejši napad v ligi. Igrali smo 45 minut vrhunsko, nato so se nam malo zatresle roke, saj so bili nekateri rokometaši prvič v takšni vlogi. Na koncu smo vendarle ubranili, kar smo si z igro zaslužili.

Kako ste proslavili prvo veliko lovoriko v vaši trenerski karieri?
Res je, to je moja prva lovorika in upam, da ne zadnja. Zagotovo mi bo tako kot prva ljubezen ostala v spominu. Malo smo proslavili že v Celju, nato še v Kopru. Danes (ponedeljek, op.a.) še malo počivamo in nabiramo novih moči, nato pa spet veselo na delo.

Zmaga v pokalu je le potrditev, da ste v izjemni formi. Čemu pripisujete takšen niz neporaženosti, ki traja že od 19. decembra lani?
V začetku sezone še nismo delovali tako homogeno, saj so se nekateri igralci vračali po hudih poškodbah, poleg tega je bila zunanja linija nova in jo je bilo treba uigrati. A vedeli smo, da imamo velik potencial, zato je bilo le vprašanje časa, kdaj bomo prišli na to raven igre, ki jo kažemo. Domača zmaga nad Gorenjem (28:25) nam je vlila dodatno samozavest in od takrat igramo zelo dobro. Seveda pa imamo še rezerve.

S to zmago ste še povečali pritisk na Gorenje, ki je v državnem prvenstvu le še točko pred vami, kar napoveduje dramatično končnico. Kaj bo po vašem odločilo boj za državnega prvaka?
Kdor bo do konca ohranil vse zdrave igralce, bo že blizu uspeha. Mi imamo mogoče več kakovostnih igralcev kot Gorenje, ki pa ima še vedno točko prednosti, zato smo mi pod večjim pritiskom, saj si praktično ne smemo privoščiti spodrsljaja. Upam, da bomo zadržali formo in psihološko pripravjenost.

Kakšno je razpoloženje med igralci? Najbrž se zavedajo velike priložnosti, ki se jim ponuja. Je morda zato že kaj nervoze?
Ne, napetost je prava, pozitivna. Igralci so pravi profesionalci, ki si želijo nekaj osvojiti. Samozaupanje nam raste, a ne smemo se zadovoljiti s tem, kar smo že dosegli. To bi bila velika napaka.

Dobro vam kaže tudi v Pokalu izzivalcev, kjer greste prav tako lahko do konca, kajne?
Morda imamo res najboljšo ekipo. Zdaj gre le za to, ali nam bo uspelo porazdeliti energijo na vse fronte. Zagotovo pa smo dovolj kakovostni, da ga osvojimo.

Torej, koliko lovorik napovedujete ob koncu sezone? Eno, dve ali tri?
Kot športnik bi si želel tri. Ali nam bo uspelo, bomo videli na koncu. Važno je, da se borimo, ker nam potem nihče ne more nič očitati. Imamo ekipo, ki je željna zmag in si želi iti do konca tako v prvenstvu kot tudi v Pokalu izzivalcev.