Začnimo pri najpomembnejšem, Slovencih. Ti so se v Katar odpravili z dvema jasnima ciljema, to sta preboj med najboljšo osmerico in uvrstitev v kvalifikacije za olimpijske igre v Riu de Janeiru leta 2016. Prvega so izpolnili, drugega teoretično še ne, a z vsaj 90-odstotno verjetnostjo lahko trdimo, da bodo aprila 2016 igrali na enem od treh kvalifikacijskih turnirjev za Rio. Slovenija se je po Španiji 2013, ko je igrala v polfinalu, šele drugič uvrstila med najboljšo osmerico na svetu, kar priča o tem, da to ni tako samoumevno, kot se morda komu zdi.

Slovenska rokometna realnost je med pet in deset
Da razmerje sil v svetovnem rokometu ni zabetonirano, ampak se spreminja, ponazarja primer nekoč velesile Rusije, ki je bila še pred dvema letoma v Španiji četrtfinalistka, v Katarju pa jo je Argentina pahnila v boj za mesta od 17 do 24. Zato zgolj retorično vprašanje: si lahko predstavljate, kako bi slovenska javnost "raztrgala" reprezentanco, če bi jo izločila "neka" Argentina? Tako pa je Slovenija dobila tekme, na katerih je "morala" zmagati, hkrati pa ji ni uspelo presenetiti katere od reprezentanc iz najvišjega kakovostnega razreda. A to ni tragedija. Trenutna slovenska rokometna realnost je namreč v svetovnem merilu med mesti od pet do deset, kar je še vedno zelo dobro, če upoštevamo dejstvo, da je rokomet šport, ki se igra na vseh celinah, Mednarodna rokometna zveza pa ima 163 članic.

Slovenija ima kakovost; Dragan Gajič kralj strelcev
Francija, Španija, Danska, Poljska, Nemčija in še kdo je v tem trenutku pred zasedbo Borisa Deniča. Nobenega objektivnega kriterija ni, po katerem bi bila Slovenija v dvobojih z omenjenimi reprezentancam v vlogi favorita, zato tudi porazi z njimi niso katastrofa. Izziv za naprej pa ostaja, da se tudi Slovenija prebije v ta elitni klub. Za to bo treba osvežiti reprezentanco s kakšno mlado močjo, poleg 6-0 uigrati še kakšno obrambno različico, predvsem pa še naprej delati dobro z mladimi. Dela za vodstvo rokometne zveze in reprezentance zagotovo ne bo zmanjkalo. Še enkrat, osmo mesto Slovenije v Katarju je dober izid, zato ne verjemite tistim vsevednim anonimnim korenjakom z medmrežja ali izza šanka, ki vas za vsako ceno prepričujejo o nasprotnem in pljuvajo po reprezentanci. Nimajo prav. Ne nazadnje, Dragan Gajič je z 71 goli postal prvi strelec prvenstva, kar je izjemen dosežek. Bi mu to uspelo s povprečno ali slabo ekipo? Najbrž ne.

Francija briljirala, Katar pretil do konca
Na samem vrhu ni sprememb. Francozi so v Katarju osvojili rekordni peti naslov svetovnih prvakov. Izjemna fizična moč, znanje, izkušnje in neverjetna lakota po naslovih to francosko generacijo opredeljujejo kot najboljšo v zgodovini rokometne igre. Francozi so stopnjevali tempo in v finalu opravili tudi s Katarci, ki so pokazali, da tam niso naključno. Resda so kot vsaka domača ekipa imeli določeno sodniško "naklonjenost", ki je morda v rokometu še večja kot v drugih športih, a brez kakovosti tako daleč ne bi prišli. Zato velja pohvaliti stratega Katarja Valera Rivero, ki je v letu in pol iz povprečnih domačinov in tujcev, odpisanih v svojih matičnih reprezentancah, sestavil homogeno ekipo, ki se je borila celo za svetovni naslov. Katar se ni izkazal samo po tekmovalni plati, ampak tudi kot gostitelj. Prvenstvo je potekalo brezhibno v treh modernih novih dvoranah. Tudi za prevoz med prizorišči je bilo dobro poskrbljeno, tako da če je bilo rokometno prvenstvo zamišljeno kot mini generalka za svetovno nogometno prvenstvo leta 2022, jo je Katar prestal z odliko.

Iz Dohe

Aleš Vozel, @vozela1