Celjane bodo najbrž že v sredo na vrhu nasledili rokometaši Gorenja Velenja, ki imajo na gostovanju pri Krki v Novem mestu prvo zaključno žogo za potrditev naslova, prvega po letu 2013, skupaj pa četrtega.

40-letni Žvižej, otrok celjskega kluba, je na glavno mesto trenerja vskočil kot "gasilec" po tretjem zaporednem porazu pivovarjev pred odločilno tekmo z Gorenjem, vendar mu moštva ni uspelo "predramiti". Po gladkem porazu v Velenju je bilo jasno, da lovorika odhaja iz Celja. Več pa v spodnjem intervjuju.

V soboto boste s tekmo proti Ljubljani končali državno prvenstvo. Kaže, da ga boste po sedmih zaporednih naslovih sklenili na tretjem mestu, za Gorenjem in Trimom, čeprav je še pred dobrim mesecem in pol kazalo drugače. Na mesto trenerja ste sicer vskočili kot"gasilec" po treh zaporednih porazih. A kljub temu, bili ste vrhunski igralec, imate ogromno izkušenj, kaj je po vašem mnenju Celjanom zmanjkalo v finišu prvenstva? Zdi se, da na odločilnih tekmah ni bilo več dinamita ...
Gotovo je, da smo kot ekipa padli na odločilnih tekmah, ko se je tehtnica nagnila na stran tekmecev. Eden od razlogov je ta, da so bili trije oziroma štirje ključni igralci poškodovani. Ampak kljub temu, dokler je bilo še vse v igri, smo se borili in trudili, a se nismo znali pobrati in obrniti stvari v našo smer.

Ali sta bila korona sezona in nastopanje na dveh frontah prenaporna? Je bilo kaj tretjega mogoče povod za tak padec?
Težko rečem. Vsi smo imeli iste pogoje. Celje je že več let tekmovalo na več frontah, to ni bil glavni razlog. Seveda ko pa pridejo poškodbe pri ključnih igralcih ob nepravem času, imaš določene težave. Nam se je to zelo poznalo. In teh lukenj nismo znali zakrpati.

Kakšno je vzdušje v ekipi, ko je jasno, da naslova letos ne bo? Ali je kaj težav z motivacijo?
Ni teh težav. Bolj je bila težava, da se je bilo na tistih odločilnih tekmah po enem, drugem, tretjem padcu oziroma porazu težko dvigniti in tudi pripravljati v drugi smeri. Vzdušje je zdaj solidno. Ne pokamo od veselja, ker nimamo razlogov za to. A vseeno smo profesionalci in ne glede na končni rezultat je treba sezono do konca oddelati. Čaka nas še zadnja tekma, na kateri pričakujemo zmago.

Verjetno ste se o položaju že večkrat pogovarjali tudi z vodstvom kluba, direktorjem Rokom Plankljem in predsednikom Jernejem Smislom. Kakšne spremembe se obetajo za prihodnjo sezono, lahko kaj razkrijete?
O načrtih se za zdaj nismo še nič pogovarjali. Dogovor je, da do konca sezone oddelam to, kar smo se dogovorili, potem pa bodo stekli pogovori. Bomo videli, kdo bo na mestu trenerja oziroma kakšni bodo načrti in cilji v prihodnje.

Boste morda vi ostali na čelu ekipe? Se kaj pogovarjate o tej možnosti?
Možnosti je seveda več, klub išče najprimernejšo rešitev. Prva je, da se sezona oddela do konca, za kar smo se dogovorili, potem bodo pa pogovori stekli za naprej.

Torej ste pripravljeni prevzeti trenersko mesto, lahko pa nadaljujete tudi kot trener mladincev, če vas prav razumem?
Nobena stvar ni dorečena. Sam sem bil še pred 14 dnevi trener mladinske ekipe. Po vseh obratih se je zdaj ponudila možnost, da do konca sezone odvodim člansko ekipo. Bomo pa videli, kaj bo naprej. Če se ne bi čutil pripravljenega, ne bi niti sprejel te možnosti. Sem pripravljen, a se morata obe strani strinjati, da bo dogovor sklenjen, čisto preprosto.

Kako bi sicer ocenili to vašo trenersko izkušnjo na klopi članov? Kaj je (bilo) najtežje?
Najtežje je, da si ob robu igrišča in z nasveti oziroma nekim vodenjem poskušaš igralce usmerjati ter jim pomagati, ne moreš pa tega storiti na igrišču. Mislim, da je najtežji občutek, ko ne moreš iti na igrišče. Vseeno je to neka druga zadeva. Zdaj razmišljaš za vse, medtem ko si kot igralec razmišljal samo o sebi in da si izpolnjeval naloge, ki si jih imel. Tu je pa slika malo razširjena in moraš biti na vse pripravljen.

Na zaključnem turnirju Lige prvakov sta polfinalna para Barcelona – Nantes in PSG – Aalborg. Na koga stavite?
Že v četrtfinalu so se zgodila presenečenja, tako da se zna enako zgoditi tudi v polfinalu. Bi pa vseeno dal prednost Barceloni in PSG-ju. Mislim, da se bosta v letošnjem finalu pomerili ti dve moštvi. Zmagovalec? To pa težko rečem. Zagotovo si želim že zaradi nekdanjih soigralcev tako na klubski kot reprezentančni ravni, da je to Barcelona.

Kaj poleg skrbi za družino najraje počnete, ko se ne ukvarjate z rokometom?
Konjički so bili v času epidemije kar na strani glede na to, da je bilo vse zaprto. Pred korono sem pa rekreativno igral hokej na ledu, igram tudi tenis. Zdaj bo tega malce več, ko bo lepše tudi vreme. Preostali čas pa namenim družini.

Sorodna novica Menjava v Celju: Luka Žvižej zamenjal Ocvirka

Igrate hokej na ledu?
Da, hokej smo igrali že kot mulci. Bil sem tudi na nekaj treningih celjske ekipe. Bolj za 'gušt' in da vidim, kako je. Potem sem se pa družil z rekreativci, nekdanjimi igralci celjskega kluba, in prek njih prišel do ekipe "Fotri" v Celju. To je čudovita družba, ki igra hokej dvakrat na teden. Ko sem se vrnil v Slovenijo, sem se jim takoj priključil. Tako da dve leti že igramo hokej in je v bistvu zelo dobro. Šport mi je všeč in bi ga več igral, če bi bile seveda možnosti.