Življenje 53-letne Shemsije (Stublla) Tolaj se od malih nog vrti okrog košarke. Nekoč profesionalna košarkarica prve lige, danes tekmuje z veterankami in trenira mlade košarkarske upe in prihodnje zvezdnice.

Tudi ona je namreč začela svojo poklicno košarkarsko kariero kot najstnica, s prištinsko univerzitetno ekipo Universiteti in zanjo tekmovala v prvi jugoslovanski ligi. Merila se je s tedaj najmočnejšimi ekipami ženske košarke: "Merile smo se beograjskimi Crveno zvezdo, Partizanom, z zagrebškim Montingom, ljubljansko Ježico. Tudi me z ekipo Unversiteti smo bile zelo uspešne. Naša generacija košarkaric danes velja za zlato generacijo kosovske košarke."
Leta 1989 je zaradi razmer na Kosovu njena ekipa nehala igrati, zato se je Tolajeva po devetih letih poslovila od svojega kluba in iskala srečo drugje. Med ponudbami vrhunskih klubov tedanje Jugoslavije, pripoveduje, je sprejela tisto od mariborskega Marlesa, in dodaja:
"V Mariboru so me sprejeli izjemno dobro. Izjemno hitro sem se navadila na novo okolje in se vključila v vsakdanjik, hitro sem se tudi spoprijateljila z drugimi košarkaricami, tako da nisem imela niti najmanjše težavice."

Kljub hitremu vključevanju v mariborsko športno okolje, je nekdanja Prištinka imela domotožje: "Pogodbo z mariborskim Marlesom sem podpisala le za eno leto. Mislila in upala sem, da se bom spet vrnila v svoj prvi klub. In tako, štiri leta zapored, sem vsakič podpisala pogodbo le za eno leto. To so bila moja najuspešnejša leta, višek moje kariere."
Potem se je ustalila na Gorenjskem, kjer je šest let igrala za škofjeloško Odejo Marmor v prvi državni ligi. Istočasno je bila zaposlena v Iskratelu kot programerka, ustvarila je družino in dobila otroke. Aktivno in uspešno je igrala do 34. leta, kar je po svoje tudi zanimiv dosežek. Tudi takrat, kot pravi, to nikakor ni pomenilo, da se poslavlja od košarke, saj je svojo košarkarsko strast še naprej razvijala. "Zbrale smo se, kot veteranke, nekdanje košarkarice in smo ustanovile našo ekipo, ki se imenuje Olstarke Kranj. Smo dejavne, treniramo dvakrat tedensko, sodelujemo pri različnih turnirjih, v Sloveniji in tujini." Skupaj z mariborskimi Raketami je tekmovala celo na svetovnem prvenstvu v Orlandu in osvojila 6. mesto. Lani se je skupaj z Olstarkami udeležila evropskega prvenstva v Mariboru.

"Pogosto slišim komentarje, češ svetovno prvenstvo veterank ni nič posebnega, ni prava stvar. Jaz pa jim rečem, zmaga je enaka tako zdaj kot pred dvajsetimi ali tridesetimi leti. Tudi danes si prizadevam, da med tekmo pokažem vse svoje sposobnosti in spretnosti, dam svoj maksimum in zmagam. Občutek je res dober, ko igram."

Zato ji je všeč, ko imajo tudi drugi košarkarji radi igro. Z veseljem spremlja tekme, v katerih nastopa tudi Luka Dončić, nadvse pa ceni njegove izjave, ko ga po tekmah vprašajo, kako se počuti: "On vedno reče, da uživa. Vsakič, ko igra, pravi, da uživa. In menim, da mora vsak košarkar in vsaka košarkarica nujno imeti veselje do košarke in uživati v igri."

Simpatična košarkarska veteranka vidi perspektivo v ženski košarki: "Ženska košarka je privlačna tako kot moška. Po finančni plati pa se v moško košarko veliko več vlaga, ženske smo pri tem zanemarjene." Simpatična Kranjčanka je tudi licencirana trenerka otrok od 5 do 11 let. Trenutno trenira deklice te starosti v KK Šenčur GGP. "Te deklice mi dajo toliko dobre energije, še posebej, ko jih vidim, da med igro pokažejo elemente, ki so se jih naučile od mene, ali tiste, ki sem jih nekoč jaz delala." Morda bomo za njene varovanke v prihodnosti navijali tudi mi.