Na portalu Športni SOS v času olimpijskih iger odgovarjamo na vaša vprašanja, ki so povezana z dogajanjem v Pekingu. Še vedno ste vabljeni k postavljanju vprašanj.

Sorodna novica Izjemni Kranjec po predstavi življenja do veleslalomskega srebra!

1888. Žan Kranjec je v finalu veleslaloma nadomestil kar 70 stotink zaostanka, ki ga je imel za 3. mestom po prvi vožnji. Koliko so znašali najvišji zaostanki, ki so jih imeli smučarji po polovici tekme za 3. mestom, a so potem vseeno osvojili medaljo?
Andrej Bregar

Veleslalom je del olimpijske družine vse od leta 1952. Prvi štirje veleslalomi so potekali zgolj z eno vožnjo, tako v analizo pridejo vse tekme od iger v Grenoblu leta 1968.

15 veleslalomov pomeni 45 mest na zmagovalnem odru. Kar je morda še najzanimiveje, med vsemi dobitniki medalj je bilo kar 32 smučarjev med najboljšo trojico že po prvi vožnji, kar znaša kar 71 odstotkov vseh primerov.

Sorodna novica Noro in zgodovinsko, vsi pa smo pomislili že na zlato medaljo

Žan Kranjec je nadomestil kar 0,7 sekunde v primerjavi s tretjim mestom, kar je sploh četrti najvišji izničeni zaostanek in največji po kar 46 letih! V Innsbrucku leta 1976 je legendarni Ingemar Stenmark po prvi vožnji (kot Kranjec letos) zasedal osmo mesto, medalja pa mu je bežala kar za 1,1 sekunde. Žilavi Šved je zasijal in takrat osvojil bron − sploh prvo medaljo na članskih tekmovanjih.

V spodnji tabeli je vseh 13 primerov veleslalomistov, ki so v drugi vožnji izboljšali svoje izhodišče in se prebili med dobitnike medalj.

Opombe:
- Po prvi: mesto, ki ga je smučar zasedal po prvi vožnji
- Na koncu: končna uvrstitev
- Zaostanek: razlika do 3. mesta po prvi vožnji.

1889. Olimpijski prvak Marco Odermatt je vodil že po prvi vožnji. Občutek imam, da to zelo pogosto velja pri olimpijskih veleslalomih. Ali to drži tudi v resnici?
Andrej Bregar

Sorodna novica Kranjec: Olimpijska medalja je nekaj neverjetnega. Sanjal sem o tem.

Kot omenjeno, do zdaj je 15 olimpijskih veleslalomov potekalo v dveh vožnjah. Kar deset prvakov je v resnici vodilo že po prvi vožnji.

Štirje olimpijski prvaki so se na tron izstrelili po tretjem mestu po prvi vožnji. To so bili Italijan Gustav Thöni (1972), Švicar Heini Hemmi (1976), Šved Ingemar Stenmark (1980) in Nemec Markus Wasmeier (1994). Edini olimpijski prvak, ki po prvi vožnji ni bil v območju medalj, pa je (kot namiguje že zgornja tabela) Avstrijec Benjamin Raich, ki je bil v Torinu leta 2006 peti. Takrat je za medaljami zaostajal za 12 stotink, za vodilnim Kanadčanom Francoisem Bourquom pa je zaostajal za le 34 stotink.