Voditelja podkasta SOS-odmev Slavko Jerič in Toni Gruden sta dan po zmagoslavju Tadeja Pogačarja na Dirki po Flandriji gostila direktorja kolesarskih reprezentanc Martina Hvastijo.
Vabljeni k poslušanju
Izzvat je šel flamske leve
"Flandrija je še vedno (in ne samo zame) največja dirka na svetu. Kdor je v nedeljo videl posnetke s starta v Bruggeu, kdor je videl vsaj najbolj znamenite odseke, odziv gledalcev z vsega sveta, je videl izjemno podobo. Gre za dirko, ki po vseh merilih velja za najtežjo, največjo in najbolj prestižno. Gre za kombinacijo vsega možnega, Pogačar je šel izzivat flamske leve, Vikinge in Germane, ki se na tem terenu počutijo domače. To je tisto, kar ga dela tako velikega, čeprav po svojih telesnih predispozicijah naj ne bi sodil v ta krog, ampak Tadej pač podira neke ustaljene vzorce oziroma tabuje," je Hvastija povzel dirko.
Preprečiti je želel sprint
Kapetan UAE-ja je tu prvič nastopil leta 2022, ko je v ciljnem sprintu izgubil proti Mathieuju van der Poelu, leto pozneje pa ga je premagal s solo vožnjo. Pred letošnjo izvedbo je jasno povedal, da tudi tokrat želi priti sam v cilj in ne tvegati sprinta. Hvastija je ocenil: "Po 270 km dirkanja na polno so tudi razmere v sprintu vedno nepredvidljive, odvisno je, kaj komu ostane v nogah, prisotni so krči in druge podobne zadeve so seveda stalnica. Tadej Pogačar je moral zadeve rešiti prej, ne glede na to, da se dirka taktično ni odvijala po začrtanem ali predvidenem scenariju. Kolesarska dirka je vedno nekaj popolnoma drugega, kot pa so trening ali priprave. Prišel je 100-odstotno pripravljen, iz ekipe je ne glede na nesrečo potegnil, kar je lahko."
Na Molenbergu uspešen napad
Zmaga mu je uspela po seriji petih napadov, s katerimi je trl tekmece, strl jih je s šestim, na cesti Oude Kwaremont, ki mu je že predlani služila kot odskočna deska za odločilno akcijo. A kot pravi Hvastija, so bili pomembni trenutki že prej: "Najbolj kritičen trenutek je bil po 200 km, po Molenbergu se je izoblikovala močna ubežna skupina, skupaj s prvotnim begom sta se odpeljala Stefan Küng in Filippo Ganna. To je bila zagotovo situacija, ki ni bila lahko obvladljiva, Tadeju ni prav veliko ostalo od ekipe, trije so padli in tam so dejansko reševali položaj, kolikor so ga lahko. Razlika je ostajala nekaj več kot minuta in v tistem trenutku je Tadej komaj čakal na akcijo. Po Molenbergu je sledil najlažji del trase in težko je bilo narediti kar koli, zato je čakal na drugi prehod Kwaremont, kjer je dejansko prevzel položaj v svoje roke. Kolesarje pred seboj, ki so imeli lepo prednost, je ujel praktično v dveh klančkih."
Druga skupina ni vozila tako predano
Tako kot leta 2023 tudi tokrat na vrhu Kwaremonta ni imel velike prednosti, a ta se je kmalu povečala po Paterbergu, ki je bil zadnji klanec dneva. "Pogačar je vozil res odlično, kar potrjujejo tudi časi na teh odsekih, pa tudi potem je odlično vozil proti cilju zadnjih 10 km mučne ravnine z nasprotnim vetrom. Seveda je odpeljal dobro, razlika je bila tudi v tem, da je takrat van der Poel ostal sam, tokrat pa je bila skupaj četverica. Van der Poela je pravzaprav kar odrezalo, van Aert je bil na odločilnem klancu močnejši, on je bil pravzaprav tisti, ki je preprečil, da bi bila razlika takoj približno 25 sekund. Takšna je bila potem na Paterbergu, kjer jih je zmanjkalo. Malo sem se zbal, ker so štirje močni skupaj lahko boljši, sploh pa proti vetru, a niso vozili tako predano," je odločilne trenutke videl Hvastija.
Pedersen in van Aert v napačnem obdobju
Pogačar in van der Poel v zadnjem obdobju res prevladujeta na spomenikih, saj sta dobila zadnjih šest največjih enodnevnih dirk in 14 od zadnjih 19. Kolesarski strokovnjak je naredil vzporednico: "To rivalstvo oba sili do skrajnih meja, podobno kot velja za Pogačarjevo rivalstvo v etapnih dirkah z Jonasom Vingegaardom. Ti največji dvoboji dajo neko novo dimenzijo in vse prisilijo, da se še bolj zavzeto in resneje lotijo pristopa. Kar mene najbolj fascinira v tem dvoboju, je to, da gre dejansko za četveroboj. Prvi štirje na Dirki po Flandriji so bili isti kot pred dvema letoma, malce so se le zamenjala mesta, tudi na svetovnem prvenstvu v Glasgowu je bila ista četverica. Ko je trasa podobna, ima enako težavnost in primerljivo traso, potem ostanejo ti štirje. Vsaj ta trenutek kaže, da Pedersen in van Aert tekmujeta v napačnem trenutku."
Infografika: Gibanje osvojenih spomenikov od 2020
Naslov infografike: Pog-Poel
Van Aert žrtev preveč ciljev
Wout van Aert je bil prvi med omenjenimi, ki je osvojil spomenik, a še vedno ostaja pri edinem iz Sanrema 2020. Zadnja leta ga mučijo poškodbe, prejšnji teden pa se ni izkazal v zadnjih kilometrih na Dirki skozi Flandrijo. "V sredo si je najbolj želel zmage, a to je bila taktična napaka. Če trije izgubijo proti enemu, potem nekaj ni v redu. Na koncu je imel tudi krče, komaj je prišel s priprav. Zdi se mi, da je njegova največja težava ali dilema, da pravzaprav niti ne ve, kaj bi najraje počel v življenju: ali bi zmagoval na etapah na Touru in nosil rumeno majico kakšen dan ali bi imel sprintersko majico (ki je seveda tudi zelo prestižna) ali pa bi se osredotočal na klasike. Zadnja leta je proti van der Poelu na ciklokrosu serijsko izgubljal, zdi se mi, da mu je to potihoma reklo, da proti van der Poelu v najhujših trenutkih nima možnosti ne v sprintu ne na kratkih klancih, tako da se preusmerja na drugačne cilje. Slišim, da poskuša biti dober tudi na etapnih dirkah. Še vedno pa gre za vrhunskega kolesarja, ki je vedno v igri, na koncu pa mu običajno nekaj malega zmanjka," ocenjuje naš gost.
Hvastija je jasen: Poskusi naj čim prej
Naslednji spomenik bo na sporedu že v nedeljo, ko bo trasa popolnoma drugačna, na sloviti dirki Pariz−Roubaix v ospredju niso vzponi, ampak kocke. V ekipi UAE-ja so najboljšega kolesarja na svetu dolgo zavirali pri želji, da se poda v "severni pekel", a letos so vendarle morali prižgati zeleno luč. "Tadej si tega očitno res želi, ne glede na to, kaj si mislijo v ekipi in kaj si mislijo drugi strokovnjaki. Jaz sem mu pred dobrim mesecem svetoval, naj poskusi čim prej. To namreč ni dirka, kjer bi zmagal na dah ali pa v prvem poskusu, res pa je, da jo Tadej mogoče bo (smeh)."
Ne kg, ampak prenos moči
Nepisano pravilo pravi, da kolesar, ki ima manj kot 70 kg, na tem terenu nima nobenih možnosti za zmago, a Hvastija meni, da se to zdaj spreminja: "70 kg minimuma je bilo nekoč zlato pravilo, danes pa vidimo, da Pogačar podira marsikatera nepisana pravila in ustaljene vzorce. Gre predvsem za prenos moči, koliko ti uspe prenesti iz nog na podlago, Tadej se po vseh poskusih in merjenjih očitno dobro znajde tudi na takšnem terenu. V teoriji je vedno veljalo in danes so to dokazali, da je prenos na slabši podlagi (jasno) manjši, v idealnih razmerah pri hitrosti 40 kilometrov na uro se na asfalt prenese okrog 88 odstotkov moči, na kockah je ta prenos pri nizkih hitrostih samo nekaj čez 60 odstotkov. Zanimivo pa je, da je ta prenos večji pri večji hitrosti. Se pravi, hitreje kot se pelješ po neravni podlagi, več moči se prenese na podlago, s tem pa je gre manj v nič, izgube so torej manjše. Tadejevi treningi so očitno pokazali, da manko kilogramov tu ni tako pomemben, ampak gre predvsem za to, koliko moči ti uspe proizvesti in je prenesti na podlago. Ob tehnološkem napredku, širših gumah in nižjih tlakih Tadejevi kilogrami niso več tako usodni."
Pekel v Arenberškem gozdu
Pogačar je že pred tedni s posnetki vožnje po Arenberškem gozdu namigoval, da se bo podal na to dirko. Hvastija pojasnjuje, zakaj so te kocke tako drugačne kot na Flandriji: "John Degenkolb je v nedavnem intervjuju lepo razložil, kakšna je razlika med najslabšimi možnimi kockami v Nemčiji, pa med najlepšimi na dirki po Roubaixu (smeh). Vsi odseki s petimi zvezdicami so res peklenski, to so dejansko skale, ki so nametane v njivo ali pa v blato, nekatere so tudi nepravilno obrnjene, tako da gre res za izjemno brutalne kmečke poti, ki so bile pravzaprav na neki način zaščitene pred največjim blatom. Kjer se je omogočal transport (naprej konjem in vozovom, pozneje pa traktorjem), so tudi precej deformirane. Arenberški gozd je zaščiten odsek, čez leto je zaprt z zapornicami, vozila po njem ne morejo voziti, traktorji gredo mimo opuščenega rudnika. Čez leto ga preraste trava, če je mokro, je tam veliko blata, zelo je drseč, ker je v gozdu."
Velik pomen in podpora ekipe
In kakšne so Pogačarjeve možnosti za zmago? Hvastija za konec odgovarja: "Pustimo se presenetiti, to bo njegov prvi nastop, hkrati pa že takoj cilja zelo visoko. Ekipo ima zelo dobro, tu je res pomembna podpora ekipe, tam se lahko skoraj vsi v ekipi odlično peljejo na tej dirki, če bodo imeli srečo, bodo do konca v igri. Kje pa bo konec dirke, je nepredvidljivo − vsaj pri Tadeju. Odloča se lahko na različnih odsekih, tukaj ni nekega ključnega trenutka, kot velja za Flandrijo v zadnjih letih. Ko se pride iz Arenberškega gozda, je do cilja še izjemno dolga pot."
Vabljeni k poslušanju celotne epizode, kjer je govor še o naslednjih temah:
− ocena razpleta dirke Milano−Sanremo;
− kako (ni)so na razplet vplivali padci;
− o odnosu med Pogačarjem in van der Poelom;
− ali ciklokros sodi na zimske olimpijske igre;
− nastop Mateja Mohoriča in postopni dvig forme;
− kako se je Pogačar kot mladinec vozil v severnem peklu;
− ali objava posnetkov predstavlja psihološko igro s tekmeci;
− vpliv (ne)sreče na razplet v Roubaixu;
− kdo so favoriti;
− Slovenci so lani slavili v mlajši kategoriji;
− usoda svetovnega prvenstva v Ruandi;
− Primož Roglič je prvi favorit Dirke po Italiji;
− zanimivost o številki (1)76.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje