Pogačarjevi napadi na De Ronde 2025:

1. Oude Kwaremont II, 58 km pred ciljem z rekordnim časom 2:49
2. Paterberg I, 55 km pred ciljem z rekordnim časom 1:00
3. Taaienberg, 39 km pred ciljem
4. Oude Kruisberg, 36 km pred ciljem z rekordnim časom 1:32
5. Oude Kwaremont III, 29 km pred ciljem s časom 3:08
6. Paterberg II, 19 km s časom 1:09

Vir: Strava - Tadej Pogačar Pogi (Oude Kwaremont samo tlakovan del vzpona)

SOS-odmev z Martinom Hvastijo

Že videno, a še močneje kot leta 2023

Na starem Kwaremontu, najdaljšem s kockami tlakovanem odseku v dolžini 2,2 km, je Pogačar ob drugem prečkanju začel ofenzivo kot pred dvema letoma. Sledili so skoki in napadi Slovenca, ki pa mu je sledil in odgovarjal zares le Mathieu van der Poel. Nizozemec je leta 2023 na Kruisbergu izločil Wouta van Aerta, ki pa se je tokrat vrnil, pri čemer je sledil še dvojec iz ekipe Lidl Trek Mads Pedersen – Jasper Stuyven.

Na koncu sta se Dirki po Flandriji 2023 in 2025 odločili na začetku zadnjega, tretjega prehoda prek Oude Kwaremonta, 18 km pred ciljem. Leta 2023 je bil v ospredju še zadnji ubežnik Mads Pedersen, zdaj je iz vodilne skupine skočil Wout Van Aert.

A takoj ko so zapeljali na kocke, je na vso moč pritisnil Pogi. Van der Poel mu je sledil, a ne za dolgo. Pred dvema letoma je Nizozemec odnehal že po nekaj tlakovanih metrih, tokrat pa je zdržal še nekaj deset metrov dlje, do prve kmetije ob vzponu, pri drugi kmetiji je že prepustil pobudo van Aertu.

Sorodna novica Pogačar z izjemnim pospeškom na slovitem vzponu strl glavne tekmece

2023: 13-15-16; 2025: 12-25-61

Mimo glavnega šotora in tisočev navijačev na položnem delu Oude Kwaremonta je Pogačar letel, na vrhu pa je bila razlika vseeno majhna. Leta 2023 je imel 13 sekund, tokrat 12 sekund naskoka. Toda ključna sta bila zaostanka zasledovalcev na vrhu kratkega in strmega Paterberga, ki je zadnji klanec dirke. Leta 2023 je imel tam Pogačar 15 sekund prednosti pred van der Poelom, na koncu v cilju ob vsem slavju 16 sekund. Tokrat je levo za kmetijo na vrhu Paterberga Pogačar zavil 25 sekund pred četverico zasledovalcev, a sindrom druge nesložne skupine je prinesel velikemu zmagovalcu minuto in nekaj sekund prednosti v cilju.

8

Tadej Pogačar je z osmimi spomeniki v svoji malhi (4 Dirke po Lombardiji, 2 Liège–Bastogne–Liège in 2 Dirki po Flandriji) postal kolesar, ki je v 21. stoletju osvojil največ spomenikov. Prekosil je Toma Boonena in Fabiana Cancellaro, hkrati se je znova otresel družbe Mathieuja van der Poela, ki ga namerava znova ujeti že to nedeljo na dirki Pariz–Roubaix.

7

Svetovni prvak je postal sedmi kolesar v zgodovini, ki je na Dirki po Flandriji zmagal v mavrični majici: po Louisonu Bobetu (1955), Riku Van Looyu (1962), Eddyju Merckxu (1975), Tomu Boonenu (2006), Petru Saganu (2016) in lani Mathieuju van der Poelu (2024).

6-7

Pogačar je eden od sedmih kolesarjev z največ spomeniki. Za Eddyjem Merckxom, ki ima z 19 spomeniki ogromno prednost, sledijo Roger de Vlaeminck (11), Costante Girardengo, FaustoCoppi in Sean Kelly (vsi po 9). Gorenjski volk je zdaj ob boku Rika Van Looyja (8), prvega izmed trojice kolesarjev z vsemi petimi različnimi spomeniki.

3

Louison Bobet, Eddy Merckx in Tadej Pogačar je edina trojica, ki je osvojila Le Tour in tudi De Ronde. Francoz je po treh zaporednih zmagah na Dirki po Franciji (1953, 1954 in 1955) osvojil Dirko po Flandriji 1955.

2

Slovenski šampion je zdaj drugi najmlajši kolesar, ki je osvojil 8 spomenikov. To mu je uspelo pri starosti 26 let, 6 mesecev in 15 dni. Hitrejši je bil le Eddy Merckx (25 let, 9 mesecev in 2 dni), medtem ko sta bila velikana Roger De Vlaeminck (29 let, 7 mesecev in 10 dni) in Fausto Coppi (30 let, 6 mesecev in 24 dni) že precej starejša. Zanimivo, da Irec Sean Kelly pri zdajšnji Pogačarjevi starosti ni osvojil še niti enega kolesarskega spomenika.

44,981 km/h

Pogačar je zmagal s povprečno hitrostjo skoraj 45 km/h. Za skoraj en kilometer na uro boljše povprečje kot ob zmagi leta 2023 (44,083).

Vir: Fouriclasse

Dinamika osvajanja spomenikov od sezone 2020 naprej