Nekateri so razplet in tretje mesto Pogačarja na dirki Milano–Sanremo opisali kot poraz za svetovnega prvaka. Na razvpiti dirki Pariz–Roubaix pa, da je s padcem plačal ceno ognjenega krsta v severnem peklu, v katerega je silil sam, a bil vsaj nagrajen z izjemnim drugim mestom.

Po drugi strani je na poti do drugega slavja na Dirki po Flandriji moral streti kralja kock Mathieuja van der Poela, za kar je potreboval kar šest napadov, uspel pa šele ob zadnjem prečkanju starega Kwaremonta. A zdaj je na 111. izvedbi dirke Liege–Bastogne–Liege zmagal skorajda zlahka, so sprva ocenili v Liegeu.

"Ne, ne. Ko se pogovarjamo o kolesarstvu, nikoli ne moremo uporabljati besed lahko, najlažje. V kolesarstvu ni nikoli lahko, izjemno težek šport je. Ena najtežjih dirk, a od vseh teh klasik, ki se jih letos dirkal doslej, mi je najbolj pisana na kožo," je za Val 202 odločno pojasnil veliki zmagovalec nedelje v Ardenih.

Sorodna novica Pika na i sanjski pomladi: tretja kolesarska 'stara dama' in deveti spomenik za Pogačarja

Dober občutek in močna ekipa ter občutek za napad

Po "porazu" oz. drugem mestu prejšnjo nedeljo na dirki Amstel Gold se je kritizirala prevelika napadalnost neverjetnega Slovenca. A že v sredo na Valonski puščici je gorenjski volk na glavo postavil vse dosedanje razplete na strmem Mur de Huyu.

"Imel sem izredno dober občutek na dirki. Zelo dobro smo se vozili. Hranili smo moči, kjer je bilo potrebno, in bili v ospredju, ko je bilo nujno. Na koncu nam je uspelo in z zmago smo zaključili prvi del sezone. Ekipa je odpeljala popolno, vse vrhunsko. S tovrstno zasedbo bi vozil vse do konca kariere. Vse naredijo, dajo 100-odstotkov za zmago in mene," se je Pogačar zahvaljeval svoji ekipi UAE Emirates XRG, s katero je osvojil kolesarski svet.

Tretje leto je odločil vzpon na La Redoute, s katerim se začne zadnjih 35 km dirke in serija treh strmih klancev. A tokrat Pogačarjev skok in samostojna vožnja proti cilju ni bila v prvotnem načrtu.

Tokrat imel pripravljen tudi rezervni načrt

"Nor sprint in boj za položaje na vznožju vzpona na La Redoute. QuickStepa pa ni bilo nikjer več. Spredaj so bile ekipe EF, Lidl Trek, Tom Pidcock, mi ... izredno visok tempo. Ozrl sem se in pomislil, da mogoče bi bilo dobro, če napadem. Poskusil sem in bilo je dobro. Podobno kot lani. Presrečen, da se mi je tu izšlo še tretjič za zmago," je Pogačar pojasnil, da je znova dirka po občutku in zakaj je šlo sprva samo za pretegovanje nog ter ocenjevanje škode.

"Vedel sem, da sta Brandon McNulty in Pavel Sivakov še vedno zraven ter sta dobro pripravljena. V najslabšem primeru bi počakal na kolesih drugih, ki bi me ujeli, in počakal na svoja ekipna kolega ter bi nadaljevali z ekipnim načrtom," je taktično razmišljanje v ključnem trenutku predstavil Pogačar, ki mu je šlo na roko tako ugodno vreme kot umirjen veter ter znova neusklajenost zasledovalcev.

Vseeno se je vseskozi oziral nazaj kot prejšnjo nedeljo. "Oziraš se, ker je toliko motorjev, kamer, navijačev. Hkrati ne slišiš dobro v slušalki. Nimaš pregleda in podatkov tako kot vi na televiziji. Lahko bi se zgodilo tudi tako kot na Amstlu, a mi je trasa tukaj veliko bolj ustrezala," je pojasnil prvi kolesar sveta in poudaril, da je trasa dolga 252 km z 11 uradnimi vzponi za 4400 višinskih metrov kot zrisana zanj.

Vztrajno piše kolesarsko zgodovino

Eddy Merckx je dvakrat (1968/69 in 1974/75) zapored stal na stopničkah vseh petih največjih enodnevnih dirk sezone. Podobno je uspelo Ircu Seanu Kellyju v letih 1983 in 1984. A Tadej Pogačar je kot prvi šestkrat zapored končal med prvo trojico, s pogledom proti koncu sezone pa bo tudi favorit za zmago na njemu tako ljubi Dirki po Lombardiji, kjer je nanizal že štiri zmage. Zdaj na dirkah velike peterice lovi 11 zmag Rogerja De Vlaemincka, na obzorju pa se kaže tudi že 19 velikih zmag Merckxa.

Skupaj ima Pogačar devet spomenikov: štiri Lombardije, tri Liege in dve Flandriji. Na večni lestvici je ujel tri legendarna imena. Contante Giradengo (1918–1928), Fausto Coppi (1946–1954) in Sean Kelly (19831992) so na največjih petih enodnevnih dirkah zmagovali z razponom devetih, desetih in enajstih let, od prvega Pogačarjevega uspeha pa zdaj teče šele peto leto. Znova je tudi zapustil družbo van der Poela, ki ima osem spomenikov.

Sanjska Pogačarjeva spomladanska sezona klasik:

• zmaga na Strade Bianche
• tretje mesto na prvem spomeniku Milano–Sanremo
• zmaga na drugem spomeniku Dirki po Flandriji
• drugo mesto na tretjem spomeniku Pariz–Roubaix
• drugo mesto na dirki Amstel Gold
• zmaga na Valonski puščici
• zmaga na Liege–Bastogne–Liege

Prislužene počitnice z lahkotnim kolesarjenjem

"Pomlad je bila izjemna. Izbral sem le najlepše in najpomembnejše dirke tega dela sezone. Pričakovanja so bila visoka, dirke vsak teden so zahtevale energijo, ki jo je bilo komaj dovolj za vse izzive. A tukaj v Ardenih mi je vsaka nadaljnja dirka bolj ustrezala, tako da sem se veselil konca," je bil široko nasmejan svetovni prvak, ki gre zdaj na zaslužene počitnice.

Zdaj Pogačarja čaka 15 dni lahkotnega treninga in dopusta, da se spočije. V drugi polovici maja ga čaka selitev v Sierro Nevada na višinske priprave. Sredi junija preizkus forme na Dirki po Dofineji, po koncu katere se bodo odločili, ali je potreben še drugi blok višinskih priprav ali je dovolj le običajen trening doma.

Nov slog ubijalskega napada

Tekmece čaka tuhtanje, kako se sploh da premagati Pogačarja na hribovitem terenu. Slovenski kolesarski fenomen je namreč zdaj dobil že 21 od 23 dirkalnih dni, ko je bilo na sporedu več kot 3000 tisoč višinskih metrov in na katerih je Pogačar nastopil po SP-ju v Glasgowu 2023. Dvakrat sta ga premagala zgolj Danca: Jonas Vingegaard v 11. etapi lanskega Toura in minulo nedeljo na Nizozemskem Mattias Skjelmose.

"Tadej ima nov sloga ubijalskega napada oziroma pospeška na teh klancih. Če mu slediš, se opečeš. Skušal sem držati, kolikor sem zmogel, določen tempo in razliko. Upal sem, da bo tako kot na Amstlu in bi se lahko ob manjši razliki lahko preselil naprej. A tokrat je bil Tadej na drugi ravni," je neobičajen Pogačarjev pospešek opisal tretjeuvrščeni Ben Healy, ki je uresničil svoj cilj: "Stopničke na spomeniku je bil veliki cilj, za to sem delal vso zimo."

Sorodna novica Ben Healy sprašuje Tadeja Pogačarja: Kdaj se boš upokojil?

Svetovni prvak si je ustvaril le 10 sekund prednosti, proti vrhu La Redouta so se mu zasledovalci celo začeli približevati, a nato se je zaostanek izzivalcev le še povečeval. "Zelo zgodaj je šel. Vsi smo bili še brez sape, ker običajno gremo na polno na začetku in na koncu. Počutil sem se odlično, a ko smo bili samo na lovu, se nisem dovolj spočil za zadnji klanec," je odločilni trenutek opisal na koncu deveti Tom Pidcock, ki je bil sicer drugi prek La Redouta.

Evenepoel po 59. mestu: Nisem robot

A na omenjenem vzponu nikjer v ospredju ni bilo Remca Evenepoela, ki je sicer ravno na La Redoutu sprožil zmagoviti napad v letih 2022 in 2023. Belgijec se je trudil organizirati lov v preostanku skupine kapetanov, a na začetku zadnjega vzpona je manj kot 15 km pred ciljem popolnoma popustil. Na koncu je bil dvakratni zmagovalec Liegea šele 59. z zaostankom treh minut.

"Povedal sem, da se od mene ne sme pričakovati preveč – nisem robot. Vsi preostali so trenirali na polno vso zimo, sam pa sem normalno treniral le mesec in pol. To se pokaže na takšnih dirkah. Nisem bolan. V zadnji uri je moj tempo padel, na kar sem opozoril naš avtomobil in ekipa ni bila presenečena. Moje noge so bile težke in za to sem plačal ceno," je bil kot običajno odkrit dvakratni olimpijski prvak po velikem razočaranju na ardenskem spomeniku, ki je njegova najljubša enodnevna dirka.

Nasprotno se je drugega mesta razveselil Giulio Ciccone, ki je bil lani že tretji na Dirki po Lombardiji. "Prišel sem brez velikih pričakovanj. Ne nazadnje sem neposredno z Dirke po Alpah sem prišel šele včeraj zvečer. A danes smo dirkali kot močna ekipa, kar je tudi prineslo moj izid," je bil zadovoljen Italijan, da je dobil sprint za drugo mesto oz. najboljšega med običajnimi kolesarji. Ne nazadnje statistika in številke ter dosežki govorijo, da je Tadej Pogačar že zdaj pri 26 letih živa legenda kolesarstva.

Malo predaha in priprave na Tour

"Zdaj sem presrečen, lahko grem vesel domov in nato začnem priprave za Dirko po Franciji," je trikratni osvajalec rumene majice že usmeril pogled proti naslednjemu cilju – julijski Dirki po Franciji. Predtem pa se slovenskim ljubiteljem kolesarstva obeta majsko razvajanje na Dirki po Italiji, kjer bo rožnato majico lovil Primož Roglič, ki je pred petimi ravno v Liegeu tudi začel serijo slovenskih zmag na petih največjih enodnevnih dirkah.