Na portalu Športni SOS tokrat odgovarjamo na vaši nogometni vprašanji. Še vedno ste vabljeni k postavljanju vprašanj (ne glede na šport).

2451. Kako pogosto so jesenski prvaki v Prvi ligi nato spomladi tudi ubranili vodstvo?
Klemen Gradišar

Sorodna novica Olimpija pobegnila na +8 in potrdila jesenski naslov

Za začetek najprej samo opozorilo, da izraz "jesenski prvak" v resnici samo ustaljena besedna zveza, ki nima nobene večje vrednosti ali pomena, saj v resnici vodilno moštvo ne dobi kakšne lovorike ali česa podobnega. Morda gre bolj samo psihološki trenutek, ker je med obema deloma sezone daljši premor.

Statistično gledano je sicer v povprečju jeseni odigrano malo več tekem kot spomladi. V celotni zgodovini Prve lige je bilo tako jeseni odigranih približno 54 odstotkov tekem, pomladi pa 46.

V 33 do zdaj končanih sezonah je jesenski prvak v 22 primerih prednost obdržal in nato čez nekaj mesecev tudi osvojil "pravi" naslov prvaka. Klubi so torej uspešni v natanko dveh tretjinah primerov.

Jesen je na vrhu največkrat končal Maribor (13 primerov; od teh je desetkrat osvojil naslov prvaka).

Opomba: Za "staro" Olimpijo je izkupiček 3/5, za "novo" pa 2/3.

Poglejmo še tistih 11 primerov, ki pa so bili uspešni pomladi in so iz zaostanka skočili na sam vrh. Tu lahko vidimo ozadje pregovora "vijolice cvetijo" pomladi, saj je Maribor poskrbel za več kot polovico tovrstnih preobratov.

Največ naslovov, ko klub ni bil jesenski prvak:
6: Maribor
2: Olimpija (1 primer za "staro" in en za "novo" Olimpijo)
1: Celje, Gorica, Mura

2452. Kolikšna pa je največja prednost, ki jo je jesenski prvak zapravil spomladi oziroma ga je največji zaostanek, ki ga je klub nadomestil v drugem delu sezone?
Klemen Gradišar

Podatki kažejo, da je šlo v resnici pogosto za zelo majhno razliko. V omenjenih 11 primerih, ko je jesenski prvak zapravil vodstvo, je imel pred najbližjim zasledovalcem v povprečju tri točke prednosti. Največjo prednost pa je zapravila Mura, ki je v sezoni 1997/1998 po polovici sezone (takrat se je jesenski del končal po točno polovici krogov) sedem točk prednosti pred Primorjem. No, naslov je takrat osvojil Maribor, ki je imel še točko manj od Ajdovcev.

S tem pa pridemo še do drugega dela vprašanja − največji zaostanek poznejšega prvaka (odgovor seveda ni enak zgornjemu, ker je lahko prvak tudi nekdo, ki je bil jeseni nižje od drugega mesta).

Analiza pokaže, da je osem točk najvišji zaostanek do zdaj, ki ga je izničil poznejši prvak. Zgodil pa se je v treh primerih, najprej je dvakrat to uspelo Mariboru, v pandemskem letu pa še Celju.

1. primer: Sezona 1997/1998

2. primer: Sezona 2002/2003

3. primer: Sezona 2019/2020