Na portalu Športni SOS po koncu olimpijskih iger še vedno odgovarjamo o olimpijskih igrah. Zaradi obilice vaših vprašanj bomo ta teden odgovorili še na zadnja vaša vprašanja o zimskem športnem dogodku leta.

1.111. Zanima me porazdelitev slovenskih uvrstitev na zimskih olimpijskih igrah (od osamosvojitve naprej) glede na to, v kateri razred po 10 odstotkih so se uvrstili. Če je npr. v nekem športu tekmovalo 50 tekmovalcev, potem dobite razrede 1-5, 6-10, ... 46-50 ter jih razvrstite v ustrezne razrede (1-10 odstotkov, 11-20, ...). Če je bil Slovenec v tej konkurenci četrti, pomeni, da sodi v prvi (najbolj kakovostni) razred. Na tak način dobite porazdelitev vseh slovenskih uvrstitev in s tem dobimo neko oceno, koliko imamo super vrhunskih uvrstitev (torej med top 10 odstotkov nastopajočih), koliko odličnih (11-20 %) in tako naprej.
Gašper Košmrlj

Slovenski športniki so v času samostojne države na zimskih olimpijskih igrah zbrali 535 uvrstitev (odstopov in diskvalifikacij nismo šteli). Od tega je 36 uvrstitev takih, ki sodijo med najvišjih 10 odstotkov uvrščenih na posamični tekmi, ki jih je bralec Gašper označil kot vrhunske izide.

Med temi je seveda vseh 17 olimpijskih medalj v času samostojne države. Po pričakovanju je za največ vrhunskih izidov poskrbela Tina Maze, ki se je kar osemkrat uvrstila v zgornjih 10 odstotkov tekem, v katerih je nastopala. Več kot en tak dosežek imajo le še Jure Košir, Petra Majdič in Žan Košir (vsi po 3-krat), Mitja Valenčič, Peter Prevc, Primož Peterka in Teja Gregorin (vsi po 2-krat).

Po absolutnem številu je največ odličnih nastopov (torej med 11 in 20 odstotki uvrščenih na posamični tekmi) ter tistih v zlati sredini (med 51 in 60 odstotki uvrščenimi). Podrobnosti so v spodnjem grafu.

1.112. Kako pa se ta porazdelitev primerja s preostalimi leti?
Gašper Košmrlj

Izkupiček na letošnjih igrah je praktično identičen celotnemu izkupičku v obdobju 1992-2014 ter seveda izrazito slabši v primerjavi s Sočijem. Podrobnosti so v spodnji tabeli.

Opomba: Tabela prikazuje delež odstotkov na posameznih igrah (povprečje 1992-2014 ter igre v letih 2014 in 2018). Primer prve vrstice: kar 15,2 odstotka slovenskih nastopov v Sočiju 2014 se je končalo med najboljšimi desetimi odstotki uvrščenih na posamezni tekmi. Letos je bilo takih nastopov bistveno manj (6,7 odstotka, kar je v celici Pjongčang 2018 0-10).

1.113. Pred dnevi sem z zanimanjem prebral zapis o Ester Ledecki, ki glede na dosedanje uvrstitve v svetovnem pokalu pomeni najbolj presenetljivo zmagovalko olimpijskih iger. Zanima me, katera slovenska medalja je glede na enak kriterij najbolj presenetljiva do zdaj? Je to morda srebro Matjaža Debelaka?
Viki Vertačnik

Najboljša uvrstitev Matjaža Debelaka v svetovnem pokalu na srednji napravi do olimpijske medalje je bila osmo mesto. A dva športnika sta imela še slabšo uvrstitev. Peter Prevc je do svojih olimpijskih medalj v svetovnem pokalu sicer že zmagal, a vse najboljše uvrstitve je imel na veliki napravi, njegova najboljša uvrstitev na srednji napravi pa je bilo 10. mesto.

Slovenska rekorderka pa je Katja Koren, ki je v Lillehammerju pred natanko 24 leti osvojila bron v slalomu. Pred tem je bila njena najboljša uvrstitev v svetovnem pokalu 13. mesto. Po tem dosežku je sicer v slalomu štirikrat stopila na oder za zmagovalke, med drugim je bila druga v Mariboru.