Seveda pa odpira prostor tudi za vaša nova vprašanja, ki jih lahko vseskozi pošiljate.

11. Kot ena izmed stalnih debat, med nami, ki se skupaj s predstavnicami nežnejšega spola ukvarjamo z rekreativnimi športi je: koliko so ob svojih najboljših predstavah one še počasnejše od moških. Debata se je rodila iz tega, ko so si nekateri resni rekreativni športniki zadali cilj, da bodo npr. na neki množični prireditvi v cilju pred prvo žensko. Čez leta smo razvili teorijo 10 odstotkov. Je razlika med moškimi in ženskami res taka?
Tine Radinja

V številnih športnih panogah ni mogoče natančno določiti razlike med spoloma. To velja za ekipne športe; discipline, v katerih športniki tekmujejo z različno težko opremo (metalne discipline v atletiki) ali imajo različno dolge preizkušnje ter tiste športe, v katerih tekmovalca nastopata drug proti drugemu. Vseeno pa obstaja nekaj zanimivih športnih panog, na katerih je možno opraviti analizo razlik med spoloma in ta v nekaterih športih res kaže na razliko 10 odstotkov, v nekaterih pa je razlika tudi višja, v nekaterih pa je sploh ni.

Do razlik sem prišel s primerjavo svetovnih rekordov. Pri atletskih tekaških disciplinah sem analiziral vse olimpijske discipline, torej od teka na 100 metrov pa do maratona. Atletiki bom namenil osrednjo pozornost v nadaljevanju zapisa. Enak postopek velja tudi za plavanje, pri čemer pa velja dodati, da se razlika z razdaljo zmanjšuje.

Razlike v daljinskem plavanju pa so še manjše (med 5 in 7 odstotki). Podobna razlika velja tudi za triatlon, dobljeni izid v zgornji tabeli je povprečna razlika v svetovnih rekordih v olimpijskem triatlonu in Ironmanu. Razlika dobrih 10 odstotkov znaša tudi v veslanju, kjer sem primerjal (sicer neuradne) svetovne rekorde v 10 olimpijskih čolnih. Nekoliko večja razlika se pojavi v kolesarstvu, kjer sem primerjal svetovni rekord na 500 metrov na stezi (19,8%), vožnji na eno uro (17,1%) ter rekorda na RAAM-u (16,4%). Največja razlika znaša v dviganju uteži, kjer moški dvigne približno 25 odstotkov večjo težo. V tem športu je sicer le ena olimpijska kategorija, v kateri nastopajo eno težki športniki in športnice (do 69 kg, razlika 24,8%), za vsaj približno stabilizacijo dobljenega izida sem dodal še dve kategoriji, v katerih je ženska le za las težja (58&56 kg in 63&62 kg), razlike pa se gibljejo okrog 25 odstotkov. Za zanimivost sem dodal še svetovni rekord v najhitrejšem servisu. Ker svetovni rekord Samuela Grotha štrli (263 km/h, s čimer je za 12 km/h hitrejši od prejšnjega rekorda Iva Karlovića), sem za primerjavo vzel povprečje osmih najhitrejših servisov v zgodovini moškega in ženskega tenisa. Zdaj se vrnimo k atletiki, ki ponuja največ med seboj primerljivih disciplin, prav tako pa ponuja ogromno bazo podatkov, na katerih lahko delamo primerjave, na podlagi katerih lahko sklepamo različne zaključke.

V drugem stolpcu je razlika med svetovnima rekordoma. Le v dveh disciplinah je razlika manjša od 10 odstotkov, kar daje še posebno težo Florence Griffith Joyner in Pauli Radcliffe. Dosežek Britanke je najbrž lažje doumljiv, saj analiza v drugih športih (plavanje in kolesarstvo) kaže, da so razlike v ekstremno dolgih preizkušnjah (različni maratoni) manjša kot v »običajnih« disciplinah. Tretji stolpec prikazuje razliko v povprečju desetih najboljših izidov vseh časov. Primer v teku na 1.500 metrov: povprečje 10 najhitrejših moških tekov znaša 3:30,1, ženskih pa 3:58,2. Ta razlika znaša 12,56 odstotka, kar je občutno več, kot znaša razlika med svetovnima rekordoma (11,87 %). To pomeni, da je ženski svetovni rekord v tej disciplini res "nekaj posebnega". Seveda sodi v kategoriji super Kitajk, ki so v začetku 90-ih let rušile svetovne rekorde v tekih na srednje proge kot za šalo … A kakor hitro so se pojavile, so tudi izginile iz vrha svetovne atletike.

Zadnji stolpec pa prinaša razliko v povprečju 10 najboljših izidov letošnje sezone. Povprečje 10 najhitrejših moških tekov na 800 metrov tako znaša 1:42,2, žensk pa 1:57,1, razlika je 14,58 odstotka. To je največja razlika v tekaških disciplinah in je posledica izjemnega napredka v moški konkurenci, na drugi strani pa se ženske niti slučajno ne morejo približati dosežkom Jarmile Kratochvilove. Lahko s pomočjo katere od statistik sklepamo na najbolj sumljive atletske discipline? Številni strokovnjaki za doping so prepričani, da protidopinške komisije delujejo veliko bolje, kot so včasih in ulovijo več goljufov kot včasih. To naj bi dokazali tudi s tem, da nekateri svetovni rekordi že več desetletij niti slučajno niso ogroženi. V zadnji tabeli sem tako analiziral 10 najboljših izidov v letošnji sezoni in jih primerjal z 10 najboljšimi izidi vseh časov.

Primer: Povprečje 10 najhitrejših tekov v moškem teku na 100 metrov znaša 9,692, povprečje 10 letošnjih najhitrejših tekov pa 9,752. Razlika med obema povprečnima izidoma tako znaša 0,619 odstotka. Razlika 0 bi bila seveda le v primeru, če bi letos atleti postavili vseh 10 najhitrejših izidov vseh časov. Ni presenetljivo: med zadnjimi 10 disciplinami najdemo same metalne discipline. Pri moškem kopju se razlika celo približa 10 odstotkom! Povprečje najboljših 10 metov vseh časov (kopja z danes veljavnim težiščem!) znaša 94,19 metra, letošnjih top 10 metov pa "le" 86,84 metra.

Razlika v športih, kjer je potrebna fizična moč, torej res znaša od 10 odstotkov in več. Za konec analize med spoloma pa je treba omeniti, da v nekaterih športih, kjer fizična moč ni pomemben faktor, razlik ni. Za primer lahko vzamemo strelstvo. Moški in ženske sicer ne tekmujejo v istih disciplinah, saj imajo običajno na voljo različno število strelov, a zadenejo podoben odstotek strelov. Svetovni rekord Rajmonda Debevca v trojnem položaju z malokalibrsko puško znaša 1.186 krogov (od 1.200, kar je 98,83%), svetovni rekord Sonje Pfeilschifter v isti disciplini pa 594 (od 600, kar je 99 %). Obstajajo pa tudi športi, v katerih moški in ženske nastopajo v isti konkurenci (konjeništvo).

12. Koliko je največja izmerjena hitrost žoge pri izvajanju iz 11 metrov?! Koliko je največja izmerjena hitrost žoge nasploh? (ne glede na vrsto udarca pri nogometu).
Uporabnik mojega spleta lechy

To je eno od tistih vprašanj, ki zagotovo nima absolutno pravilnega odgovora. Le malo nogometnih udarcev ima namreč uradno natančno izmerjeno hitrost. V zadnjih letih so se tako pojavile različni primeri, v katerih nogometni ljubitelji z ogledom počasnih posnetkov računajo hitrost izbranih nogometnih udarcev, zato so te številke zgolj neuradne. Med na ta način analiziranimi posnetki je trenutno na vrhu Brazilec Ronny Heberson, ki je 26. 11. 2006 v dresu Sportinga na ligaški tekmi portugalskega prvenstva proti Associcau Navalu ustrelil prosti strel s hitrostjo 210,9 kilometra na uro.

13. Mene pa zanima nekaj o statistiki F1. Glede na to, da je znano, kdo ima največ zmag in naslovov, me zanima, kdo pa ima največ drugih in tretjih mest. Poleg tega pa še, kdo je bil največkrat svetovni podprvak ter tretji v skupnem seštevku v tem športu.
Marko Mole

Največ posamičnih zmag ima Michael Schumacher (91). Nemec ima tudi največ drugih mest, saj je na drugi stopnički končal na 43 dirkah, drugi v tej statistiki je Alain Prost (35). Na tretji stopnički pa sta dirko največkrat končala Rubens Barrichello in Kimi Räikkönen (27).

Schumacher se lahko pohvali tudi z največ naslovi svetovnega prvaka (7). Alain Prost (1983-1984, 1988, 1990) in Stirling Moss (1955-1958) sta bila kar štirikrat svetovna podprvaka. Prost se sicer lahko potolaži s štirimi naslovi prvaka, Mossu pa to ni uspelo nikoli. V dolgi karieri je še trikrat prvenstvo končal na tretjem mestu (1959-1961). Večkrat je prvenstvo na tretjem mestu končal le še David Coulthard in sicer štirikrat (1995, 1997-1998, 2000).

14. Zanima me katerih deset igralcev ima največ točk pri slovenski košarkarski reprezentanci in koliko?
Peter Novak

Na lestvici strelcev najdemo 81 različnih košarkarjev, na samem vrhu je Jaka Lakovič.

15. Zanima me čemu je namenjen polkrog pred nogometnim kazenskim prostorom?
Boštjan Berložnik

Na nogometnem igrišču so označene tri točke, oziroma pike. Ena je na sredini igrišča, preostali dve pa označujeta mesto za izvajanje enajstmetrovke. Okrog točke na sredini igrišča je označen krog s polmerom 9,15 metra (natančno 10 jardov). To velja tudi za krog okrog točk, ki označujeta enajstmetrovko, edina izjema je v tem, da krog v samem kazenskem prostoru ni zarisan, ampak le predel zunaj kazenskega prostora. Vse tri točke in krogi okrog njih imajo tudi praktično povezavo - ko žoga miruje na tej točki, nato pa se premakne, v krogu ne sme biti noben igralec nasprotnega moštva. To velja tako pri izvajanju sredine (na začetku obeh polčasov ter po vseh zadetkih) kot pri streljanju enajstmetrovk (nihče razen strelca, vratarja in sodnika ne sme stati v kazenskem prostoru in zarisanem polkrogu). Mimogrede, 11-metrovka izvorno meri 12 jardov, kar znaša skoraj 11 metrov (10,9728 metra).