Po Willingenu, ki je največja velika skakalnica v svetovnem pokalu, se konec tedna začenjajo poleti v Kulmu v Avstriji. Z letenjem se povečujejo tudi apetiti slovenskih navijačev, ki so iz preteklosti vajeni, da Slovenci blestijo ravno na največjih napravah.

Robert Kranjec je simbol letečega skakalca, kar dokazujejo tako njegovi dosežki kot statistika. Voditelja podkasta SOS odmev Slavko Jerič in Toni Gruden sta se odpravila v Kranj pod skakalnico Bauhenk, kjer zdaj nekdanji vrhunski smučar v delavnici ustvarja skakalne kombinezone za svoje naslednike.

Planica kriva za nagnjenost k poletom
"Upam, da bo še naprej držalo, da smo Slovenci dobri letalci. Drugi del sezone so vse skakalnice nekoliko večje," se Kranjec veseli Kulma, kjer bo na prizorišču na voljo za kakršne koli popravke na kombinezonih slovenske reprezentance.

"Zanimivo, da smo tako dobri v poletih. Skakalnice v Planici so si med seboj res podobne in so vse dobre za polete. Sam sem od nekdaj oboževal večje skakalnice," Kranjec pripisuje Planici zasluge za letalska nagnjenja slovenskih smučarskih skakalcev.

Upravičena prepoved treniranja na letalnicah
A prednost Planice ni v sami velikanki, kjer se lahko res samo tekmuje. "Velja prepoved treniranja na letalnicah. Ker je tako velik objekt, nobeden ne bo šel urejati letalnice, da bi mi skakalci naredili nekaj poletov. A je to tudi zelo izčrpajoče, tako da že te tri ali štiri dni, ko letiš, je zelo obremenilno za skakalca. Ko začneš leteti v četrtek, si nato v nedeljo že tako utrujen, bi vsako podaljšanje slabo vplivalo na vsakega skakalca," je šestkratni zmagovalec tekem za svetovni pokal na letalnicah odvrnil, da si vseeno ni želel še dodatnih dni letenja.

Skakalec z glavo navzdol s 106 km/h
Glavni vzrok temu so razlike in zahteve, ki jih s seboj prinese prehod z običajnih K-120 m skakalnic na znamenite letalnice, od katerih so zdaj v uporabi samo še Kulm, Oberstdorf, Vikersund in seveda Planica. "Preskok med 120 metri in velikanko je res ogromen. Imeti moraš res dober občutek za letenje v zraku. Poleti so povsem druga stvar. Osredotočenost je večja. Bolj je utrujajoče. Večje so hitrosti. Nevarneje je. To skakalca dodatno utruja. Sama tekma traja kar dlje kot običajna skakalna tekma. Skakalec gre z glavo navzdol s 106 km/h, v zraku se razvijejo še višje hitrosti. Vsaka napaka se zelo pozna in hitro lahko pride do grdega padca," je o zakonitostih letenja na smučeh povedal 38-letni Kranjčan.

Sorodna novica Slovenski zlati duo: rojena za letenje

Ker ni termike, senčni Kulm ni tako priljubljen
Na Kulmu je Kranjec slavil dvakrat, leta 2010 in 2012. 15. januarja tistega leta je bil prav poseben dan, saj so v istem dnevu izpeljali kar dve tekmi. Na prvi je Kranjec zmagal, na drugi pa je bil peti. "Kulm je zdaj prenovljena letalnica v primerjavi z obdobjem, ko sem tam zmagoval. Malo so jo povečali, ima nov nalet, miza je pomaknjena bolj nazaj. Od teh letalnic, na katerih sem letal, mi ni bila priljubljena," je Kranjec priznal, da je kot večina takratne skakalne karavane raje letel v Vikersundu in Planici, kjer se je skakalo dlje in ker je v Avstriji mankal pomemben dejavnik: "Kulm leži na res senčni strani in tam ni termike, ki si jo letalci tako želimo. V mojem obdobju je bila tudi ena manjših letalnic, zato pa je vedno izjemno vzdušje."

Iz krojenja lastnega dresa do šivalnice za orle
Drugi vzrok terenskega obiska je to, da je Kranjec po lanski tekmovalni upokojitvi prevzel krojenje in šivanje skakalnih kombinezonov za najboljše slovenske skakalce in skakalke.

"Nisem vedel, da bo to moja služba. Po skupnem sestanku sta mi glavni trener Gorazd Bertoncelj in vodja panoge Gorazd Pogorelčnik ponudila, da bi sodeloval kot del ekipe," je nepričakovan karierni preobrat opisal Kranjec, ki se je kot tekmovalec sicer veliko ukvarjal s kombinezoni: "Šival si jih nisem, ker nisem imel delavnica. Sem pa krojil oziroma razvijal svoj kombinezon."

Sorodna novica Kranjec prevzel izdelavo dresov slovenskih skakalcev

Diskvalifikacije? Iskanje igle v senu.
Ravno na začetku sezone je slovensko in tudi norveško reprezentanco doletelo več diskvalifikacij, ki so odnesle nekaj vidnih uvrstitev, v Ruki je Peter Prevc zaradi nepravilnosti pri dresu ostal brez zmagovalnih stopničk.

"Ni šlo za nov sistem merjenja. Dobili smo malo neugoden material. Prepustnost kombinezona sem naredil tam, kjer je pomembno za skakalca. Pri nogi oz. čevlju pa se mi zdi nesmiselno. V tistem obdobju je bila mogoče slovenska reprezentanca nekoliko boljša. Seveda smo merili na vseh mestih, kjer se je običajno merilo prepustnost. Ne pa na nogi pri čevlju, kjer se še v zgodovini prej ni nikoli merilo," je Kranjec pojasnil odmevni zaplet, ki mu je skupaj s sodelavko Irmo nakopal veliko dodatnega dela.

"Ko se je videlo, da luknjamo kombinezone, so iskali iglo v senu. Ne bi veliko komentiral več tega. Mi smo izpopolnili, se trudimo, a je največji problem, če dobiš slab material," je še o začetnih težavah dodal Kranjec.

V nadaljevanju pogovor teče o tehnologiji, omejitvah pri dobavi materialov, počasnih in hitrih barvah, o izmenjavi idej med skakalci in krojači.

Sorodna novica Leteči Kranjec s kolesom po Elizejskih poljanah

Nekoč +6 cm, zdaj +3 cm pri obsegu
"Dandanes so veliko večje hitrosti, ker so kombinezoni veliko bolj oprijeti in s tem manj plovni v zraku. V materialu pa se je mogoče spreminjala zgolj zgornja plast. Včasih je imel skakalec plus 6 centimetrov, zdaj pa plus 3 centimetre pri obsegu," glavne razlike med dresi izpred desetletja in zdaj opiše Kranjec.

Pri drugi opremi izstopa poudarek na čevljih
Ker je tesno ostal vpet v skakalni šport in se občasno na terenu udeležuje tekem, spremlja podrobno tudi druga tehnološka področja skokov. "V zadnjem obdobju sem opazil, da druge reprezentance dajejo velik poudarek čevljem, da bi še tam skušale kaj dodatnega razviti. Pri smučeh opažam, da ostajajo kar približno iste. Pri kombinezonih so pa nenehne izboljšave," je Kranjec izpostavil čevlje kot področje, s katerim se veliko ukvarjajo pri najboljših reprezentancah.

"S super skoki lahko zmagajo"
Slovenija spada med šesterico skakalnih velesil in zdaj prihajajo tekme za Slovence, ki po petih stopničkah svetovnega pokala še lovijo prvo zmago zime. Se lahko to zgodi že na poletih v Kulmu? "Mislim, da so trije ali štirje fantje, ki s super skoki lahko zmagajo na poletih," je prepričan Robert Kranjec.