Borg je finale leta 1980 dobil z izidom 1:6, 7:5, 6:3, 6:7 (16:18), 8:6, podaljšana igra je trajala kar 20 minut. Vse do finala leta 2008 je to soglasno veljal kot najboljši finale Wimbledona. Foto: IMDb
Borg je finale leta 1980 dobil z izidom 1:6, 7:5, 6:3, 6:7 (16:18), 8:6, podaljšana igra je trajala kar 20 minut. Vse do finala leta 2008 je to soglasno veljal kot najboljši finale Wimbledona. Foto: IMDb

To stoletje je ponudilo nekaj nepozabnih poslastic, v katere je bil običajno vpleten Roger Federer, na drugi strani pa so stali Rafael Nadal (2008), Andy Roddick (2009) in Novak Đoković (2019). Eden izmed vrhuncev prejšnjih generacij se je zgodil pred natanko 40 leti, ko sta se za krono na sveti travi udarila Björn Borg in John McEnroe.

V času #OstaniDoma na naši spletni strani prinašamo filmska in knjižna priporočila, ki se dotikajo športa. Prejšnji teden smo predstavili film in knjigo The Damned United, to pot je v središču film Borg vs McEnroe (2017).

Borga je upodobil Sverrir Gudnason, v mladih letih pa Leo Borg (resnični Bjornov sin). Foto: IMDb
Borga je upodobil Sverrir Gudnason, v mladih letih pa Leo Borg (resnični Bjornov sin). Foto: IMDb

Dva različna igralca z enim ciljem
Kot lahko izluščimo že iz naslova filma, pod katerega se je podpisal danski režiser Janus Metz Pedersen, film pripoveduje zgodbo o enem največjih rivalstev v zgodovini tenisa. Na eni strani hladni, preračunljivi, metodični in introvertirani Björn Borg, na drug strani mreže pa je bil eksplozivni, koleričen, vzkipljiv in ekstravertiran John McEnroe. Dva povsem različna moška, dve različni filozofiji in en sam cilj − biti najboljši teniški igralec na svetu.

Dogajanje postavljeno v Wimbledon 1980
Med seboj sta se (predvsem zaradi hitre Borgove upokojitve) samo 14-krat pomerila med letoma 1978 in 1981, filmska zgodba je zgoščena okoli finala leta 1980, kamor je Borg odpotoval kot štirikratni zaporedni zmagovalec turnirja, McEnroe pa vroči izzivalec, da s prestola vrže večnega kralja in zagospodari svetovnemu tenisu.

John McEnore je v Wimbledonu slavil trikrat (1981, 1983 in 1984). Foto: IMDb
John McEnore je v Wimbledonu slavil trikrat (1981, 1983 in 1984). Foto: IMDb

Finale je trajal pet nizov
Filmi, ki temeljijo na resničnih dogodkih in jih pozna večina ciljnega občinstva (da, Borg je za peti zaporedni naslov zmagal po petih nizih), se običajno znajdejo v nezavidljivem položaju, kako zastaviti zgodbo, da ostane dovolj zanimiva, vseeno malce nepredviljiva, na koncu pa vendarle zapelje na prave tirnice in morda prikažejo še kakšen manj znani vidik. Borg vs McEnroe se tako začne na začetku Wimbledona, konča z epskih finalom, v katerem niso arhivski posnetki, temveč lopar res vihtita filmska igralca Shia LaBeouf (McEnore) in Sverrir Gudnason (Borg), vmes pa z več skoki v preteklost spoznamo nekaj ključnih dogodkov, ki (naj bi?) so izklesali značaj obeh protagonistov.

Šved Stellan Skarsgård je v švedskem filmu igral prvič po desetih letih. Foto: IMDb
Šved Stellan Skarsgård je v švedskem filmu igral prvič po desetih letih. Foto: IMDb

Vedno odlični Stellan Skarsgård
Čeprav naj bi bila to zgodba o obeh naslovnih tenisačih, se ne morem znebiti občutka, da je v ospredju vendarle Borg (gre za švedsko-dansko-finsko produkcijo). Ne le, da dobi več prizorov in časa, tudi bolj se izriše njegova krivulja spreminjanja osebnosti. Kot mladenič je bil vihrav in eksploziven (s čimer spominja tako na McEnroeja kot Federerja), vsa čustva naj bi mu porezal njegov trener Lennart Bergelin (vedno krasni Stellan Skarsgård). Njegove metode so bile včasih sporne in spominja na nekoga, ki je s treniranjem supernadarjenega igralca izživljal svoje rane neuspeha (bil je razmeroma dober igralec, a na grand slamih mu ni nikoli uspelo priti dlje od četrtfinala).

Neslišani genij
McEnroe je prikazan kot nekdo, ki je žrtev svojega impulzivnega vedenja, hkrati pa dovolj prepračunljiv, da zna onesposobiti tudi svoje prijatelje in na koncu ostane sam. Marsikoga bo morda presenetila zgodbica iz družinske večerje, kjer se John izkaže kot matematični genij, ki vseeno ne more zadovoljiti očetovih želja. Izbira LaBeoufa je zelo primerna, saj je imel tudi sam prevečkrat težave z bontonom.

Borg in McEnroe na promociji Laverjevega pokala. Foto: EPA
Borg in McEnroe na promociji Laverjevega pokala. Foto: EPA

McEnroe meni, da je film slab
Film je lep vpogled v delček športne zgodovine. Seveda vsi prizori niso resnični, niti se ne trudijo, da bi bili. Zato je pričakovan odziv obeh legend, ko sta si film ogledala. "Želel sem si, da bi bil film dober, ampak žal ni. Precej stvari ni točnih, nekatere stvari so izmišljene. Če so si želeli, da bi izpadel kot kreten, bi to lahko naredili precej bolje," je film ocenil McEnroe, na drugi strani pa je bil Borg v svoji maniri kratek: "Z Johnom nisva sodelovala pri snemanju. Film je v redu, a še vedno gre za fikcijo." Ne glede na njun odziv (kdo si želi gledati tudi manj prijetne trenutke in vidike o sebi?) pa se film splača pogledati.

Kljub rivalstvu sta oba v resnici ostala v razmeroma dobrih odnosih, kar velja še danes. Zadnja tri leta sta se, denimo, kot kapetana srečevala na Laverjevem pokalu.

Napovednik filma

"Pravi" vrhunci finala 1980