Vsak dan se po kompleksu drenja več kot 25.000 ljudi. Organizatorji so zaradi lažjega gibanja po kompleksu namenoma omejili prodajo kart. Po širitvi leta 2016 naj bi bilo vse drugače. Foto: MMC RTV SLO/Slavko Jerič
Vsak dan se po kompleksu drenja več kot 25.000 ljudi. Organizatorji so zaradi lažjega gibanja po kompleksu namenoma omejili prodajo kart. Po širitvi leta 2016 naj bi bilo vse drugače. Foto: MMC RTV SLO/Slavko Jerič
Roland Garros
Pogled v prihodnost - Roland Garros leta 2016 (za višjo ločljivost kliknite na sliko). Foto: FFT
Roland Garros
Logo letošnjega turnirja. Foto: FFT

Francoski tenis je zlato obdobje doživel ob koncu 20. in začetku 30. let prejšnjega stoletja, ko so mušketirji Jean Borotra, Jacques Brugnon, Henri Cochet in Rene Lacoste osvojili šest zaporednih Davisovih pokalov (1927-1932).

Vabljeni k ogledu preostalih teniških reportaž:
- Melbourne 2007
- Wimbledon 2007
- Roland Garros 2008

Ime kompleksa po vojaškem pilotu
Ker po prvi zmagi Francija ni imela primernega objekta, kjer bi lahko branila naslov, so leta 1928 na zahodu Pariza zgradili Roland Garros, ki je imel tedaj pet igrišč. Kompleks je ime dobil po vojnem pilotu, ki je umrl leta 1918. Garros je med drugim leta 1913 kot prvi preletel Sredozemsko morje.

Turnir se vendarle ne bo selil
Kompleks je z leti rasel in rasel, danes šteje 20 igrišč (štiri so namenjena izključno treningom). Lani so organizatorji resno razmišljali, da bi se preselili iz mesta (v Disneyland ali Versailles), ker so imeli spore z naravovarstveniki o širitvi v Boulonjski gozd. Pred meseci je prišlo do kompromisne rešitve, po kateri Roland Garros ostaja na sedanji lokaciji.

Petletna prenova vredna 273 milijonov evrov
Organizatorji so sprejeli odločitev o temeljiti prenovi, ki bo dokončana v petih letih. Leta 2016 bo kompleks razdeljen na več enot, ki se več ne bodo držala skupaj, a bodo še vedno v neposredni bližini. Skupaj bo zgrajenih kar 35 igrišč, s čimer jih bo mnogo več namenjenih treningom. Zgradili bodo nov stadion za 5.000 obiskovalcev, osrednje igrišče Phillipe Chatrier pa bodo preuredili in nanj namestili premično streho. Tako bo na njem tenis mogoče igrati tudi ob dežju in mraku. Celotna prenova bo skupaj vredna kar 273 milijonov evrov.

Nekaj zanimivosti:
- Osrednja soba za novinarske konference sprejme 99 novinarjev. Simultani prevodi potekajo v angleščino, francoščino in španščino.
- Od leta 2006 se redni del turnirja začenja že v nedeljo.
- Skupna denarna pogača znaša 17.520.000 evrov (lani 16.807.400). Oba zmagovalca v posameznih konkurencah bosta "pobrala" 1.200.000 evrov (lani 1.120.000).
- Za eno igrišče skrbi osem ljudi. Vsako igrišče je sestavljeno iz več plasti in je skupno globoko 80 centimetrov.
- Pobiralci žog morajo biti stari od 12 do 16 let in nižji od 175 centimetrov. Letos se jih je prijavilo 2.500, po posebnih treningih in usposabljanjih so jih organizatorji sprejeli 400.
- Za celoten turnir (vključno s kvalifikacijami) bodo porabili 68.000 žogic.
- Cena najcenejše vstopnice (za mala igrišča) znaša 17 evrov. Cena finalnega komplekta (torej ženski in moški finale) se začne pri 223 evrih.

Za več drugih zanimivosti pa ste vabljeni k ogledu fotozgodbe.























Osrednje igrišče se imenuje po Philippu Chatrierju, nekdanjem tenisaču, ki se je rodil 2. februarja 1926, upokojil se je leta 1953. Tudi po igralski karieri je ostal v svetu tenisa, najprej je opravljal vlogo novinarja, 20 let je vodil Francosko teniško zvezo, 14 let pa mednarodno zvezo. Umrl je leta 2000. Foto: MMC RTV SLO/Slavko Jerič
Leto po smrti Philippa Chatrierja - torej leta 2001 - se je osrednje igrišče poimenovalo po njem. Igrišče sprejme 14.911 obiskovalcev. Foto: MMC RTV SLO/Slavko Jerič
Drugo večje igrišče se imenuje po Suzanne Lenglen, ki je med letoma 1914 in 1926 dobila 31 turnirjev, tudi osem za grand slam (6-krat Wimbledon in 2-krat Pariz). Leta 1920 je osvojila tudi dve olimpijski zlati medalji. Igrišče je bilo zgrajeno leta 1994 in sprejme 10.056 teniških navdušencev. Foto: MMC RTV SLO/Slavko Jerič
Lani si je 15-dnevni spektakel ogledalo 458.380 ljudi, kar je dva tisoč manj od rekordnega števila iz leta 2009. Na osrednjem trgu med igriščem Philippa Chatrierja in igriščem števila 1 je manjši trg, kjer se teniški navdušenci družijo. Foto: MMC RTV SLO/Slavko Jerič
In na zaslonih spremljajo neposredni prenos dvobojev. Kart za tri največja igrišča je skoraj nemogoče dobiti. Cena kart za ta igrišča se suče od 29 pa do 110 evrov. Zaslon je nameščen na igrišče številka 1, ki sprejme 3.803 obiskovalcev. Foto: MMC RTV SLO/Slavko Jerič
Za preostala igrišča velja enotna karta, katere cena se vrti od 17 do 22 evrov (odvisno od dneva tekmovanja). Največji igrišči sta številka 2 in 7. Prvo sprejme 1.445, drugo pa 1.588 obiskovalcev. Na fotografiji je prizor iz igrišča številka 2, na katerem je Blaž Kavčič pred nabito polnimi tribunami izgubil proti Juanu Martinu del Potru. Foto: MMC RTV SLO/Slavko Jerič
Celoten kompleks vsebuje 20 igrišč, od tega so štiri (12, 13, 15 in 18) namenjena izključno treningom. Foto: MMC RTV SLO/Slavko Jerič
V neposredni bližini osrednjega igrišča je tudi igrišče številka 6, na katerem je svoj zadnji dvoboj v Parizu odigrala Polona Hercog. Foto: MMC RTV SLO/Slavko Jerič
Za prenose skrbi francoska televizija, ki prenose oddaja na treh programih. Za lepe panoramske poglede skrbi premična kamera, ki stalno potuje po posebni žici, ki je pritrjena na obe osrednji igrišči. Foto: MMC RTV SLO/Slavko Jerič
Za novinarje je v Parizu odlično poskrbljeno. Televizijski reporterji imajo na voljo številne kabine, preostali novinarji pa imajo na voljo tri posebne sobe, v katerih je skupaj 216 delovnih mest. Na vsakem je poseben televizor z 62 programi, ki ves čas poročajo o dogajanju iz Roland Garrosa (prenos iz vseh 20 igrišč, sob za intervjuje, statistike ...). Foto: MMC RTV SLO/Slavko Jerič
Zadnja leta se na drugi grand slam v sezoni akreditira okrog 3.000 ljudi, od tega približno 1.300 novinarjev. Foto: MMC RTV SLO/Slavko Jerič
Pestro dogajanje je tudi v samem kompleksu. Za dobro vzdušje skrbijo tudi glasbeniki. Foto: MMC RTV SLO/Slavko Jerič
Na številnih stojnicah je mogoče potolažiti tudi lačne želodce ... Cene so za slovenske razmere pošteno zasoljene, a niso nič višje kot na večini najbolj turističnih točk v Parizu. Foto: MMC RTV SLO/Slavko Jerič
Cene so izjemno visoke tudi na številnih stojnicah s spominki, a vrste pred temi trgovinami so vseeno dolge. Le nekaj cen: cene majic se gibljejo od 28 do 65 evrov, dežnikov od 45 do 60, brisač od 40 do 70, obeskov za ključe 12 evrov ... Foto: MMC RTV SLO/Slavko Jerič
Organizatorji gledalcem ponujajo tudi druge dejavnosti - od streljanja enajstmetrovk ... Foto: MMC RTV SLO/Slavko Jerič
... do merjenja hitrosti servisa. Foto: MMC RTV SLO/Slavko Jerič
Poskrbljeno je tudi za najmlajše teniške navdušence, ki lahko tudi sami poprimejo za lopar. Foto: MMC RTV SLO/Slavko Jerič
Roland Garros je tesno povezan z Davisovim pokalom. Francoski mušketirji so leta 1927 osvojili to lovoriko. Ker Francija ni imela ustreznega igrišča, kjer bi mušketirji lahko branili naslov, je zveza leta 1928 zgradila kompleks Roland Garros, ki je takrat vseboval pet igrišč. Na tem prizorišču so Francozi nato nanizali še pet zaporednih zmag v Davisovem pokalu. Foto: MMC RTV SLO/Slavko Jerič
Ena izmed posebnosti je poseben "laboratorij 2050", ki se igra s podobo teniške prihodnosti. Prostor se razteza na 2.000 kvadratnih metrih, med drugim pa tu igralci ob posebnih priložnostih delijo avtograme. Foto: MMC RTV SLO/Slavko Jerič
Če potrebujete pomoč, se lahko obrnete na številne prostovoljce v hitro prepoznavni belo-oranžni kombinaciji. Foto: MMC RTV SLO/Slavko Jerič
Danes skoraj ne gre brez telefonov. Vam je zmanjkalo baterije? Na Roland Garrosu so pomislili tudi na ta scenarij ... Foto: MMC RTV SLO/Slavko Jerič
Roland Garros je eden od štirih največjih turnirjev v sezoni. Pogled na table jasno kaže, kateri so trije preostali ... Foto: MMC RTV SLO/Slavko Jerič