Leta 1999 v Wimbledonu je priljubljena "Mikica" v 3. krogu senzacionalno izločila Monico Seles po dveh podaljšanih igrah in se prebila v polfinale. Zaustavila jo je Steffi Graf po hudem boju na osrednjem igrišču s 6:7, 6:4 in 6:3.

Veljala je za največji talent svetovnega tenisa poleg Martine Hingis, skupaj s Švicarko sta januarja 1998 dobili turnir dvojic v Melbournu. S 15 leti je Lučićeva osvojila turnir WTA v Bolu na Braču. To je bil prvi turnir najvišje kategorije, ki se ga je udeležila. Uspeh na domačem turnirju je ponovila tudi leto dni pozneje. Vse je kazalo na izjemno kariero, nasledila naj bi Ivo Majoli, ki je leta 1997 na Roland Garrosu postala edina hrvaška zmagovalka turnirja za grand slam.

Ivanišević ji je rešil življenje
Ob prelomu tisočletja je počilo v družini, oče Marinko jo je pretepal vse od otroštva, zato je z mamo pobegnila v ZDA. Goran Ivanišević, ki je bil takrat na vrhuncu kariere, je bil nekajkrat priča, kako je oče kričal na Mirjano, nato pa jo je srečal v ZDA: "Goran mi je rešil življenje. Vsega, kar sem morala preživeti v vseh teh letih, ne bi privoščila niti največjemu sovražniku," je priznala Lučićeva pred leti.

"V življenju moraš imeti tudi srečo in pomoč od zgoraj. Če si je kdo zaslužil vse to, je to prav Mirjana," je poudaril zmagovalec Wimbledona leta 2001.

Igrala na turnirjih, kjer ni bilo sodnikov
Sledila so težka leta, ko je teniške obračune najboljših na svetu gledala le prek televizijskega zaslona. Za priprave na najvišji ravni, ki jih zahteva serija WTA, je treba zbrati vsaj 100.000 ameriških dolarjev, z mamo pa nista imeli denarja. Morala je začeti z ničle, preselila se je na najnižje turnirje, saj je morala začeti zbirati točke.

"Bilo je res neverjetno težko. Štiri leta nisem igrala na turnirjih in nihče več me ni poznal. Spomnim se, da so me dali na najzakotnejša igrišča, velikokrat sem morala odigrati tudi dva dvoboja v enem dnevu, če se je spored zavlekel zaradi dežja. Dogajale so se neverjetne stvari, saj smo igrale tudi brez sodnikov. V odločilnem nizu sem vodila s 3:1, a je tekmica preprosto rekla, da je 1:1. Na igrišču sva bili sami in pač sva nadaljevali pri 1:1. Pomislila sem, kako je mogoče, da se vse skupaj dogaja prav meni," se je spomnila zares težkih časov, ko je za posamezno zmago prejela le 300 kun.

Partnerica v dvojicah nikoli ni slišala zanjo
Leta 2008 se je odločila za vrnitev na turnirje WTA. Z novim trenerjem Albertom Gutierrezom sta želela povečati zaslužek tudi z igranjem dvojic. "Neko igralko sem prosila, ali bi lahko zaigrali na turnirju dvojic. Takoj je sledilo vprašanje, kako dobra sem na lestvici parov. Morala sem ji pojasniti, da še nimam uvrstitve, saj dolga leta nisem igrala parov. Gladko me je odslovila in mi povedala, da še nikoli ni slišala zame. Povedala sem, da sem že osvojila grand slam pred desetimi leti, nato pa je takoj privolila," je opisala Lučić Baronijeva. Na prvih 16 turnirjih za grand slam po vrnitvi je dobila le pet obračunov, v Melbournu pa niti enega.

Radwansko odpihnila z igrišča
"Ključ mojega letošnjega uspeha je moč. Številni bi že obupali, a odločila sem se boriti. Ponosna sem na vse, kar sem preživela v življenju," je poudarila 79. igralka sveta, ki se bo prihodnji teden zavihtela blizu svoje najboljše uvrstitve v karieri. 11. maja 1998 je bila na 32. mestu lestvice WTA.

Prejšnji teden je v 2. krogu zmlela tretjo igralko sveta Agnieszko Radwansko s 6:3 in 6:2. Poljakinja ni imela nobenega odgovora na močne udarce Hrvatice z osnovne črte, Lučićeva jo je odpihnila s 33 "winnerji" na Margaret Court Areni. V sredo je presenetila finalistko lanskega grand slama v New Yorku Karolino Pliškovo. Po koncu obračuna je padla na kolena in oblile so jo solze.

Zadnja dva tedna v Melbournu najlepša v življenju
"Za vsako igralko je polfinale turnirja za grand slam poseben dosežek. Zame je to nekaj neverjetnega. Nikoli ne bom pozabila tega dne. Zadnja dva tedna v Melbournu sta bila najlepša v mojem življenju. Zdaj lahko rečem, da se je vse izplačalo, življenje je znova lepo. Upam, da se me bodo po koncu kariere spomnili kot največjo norko, ki je premagala vse ovire," je ponosno razlagala Lučić Baronijeva, ki se je poročila 15. novembra 2011. Mož Daniele jo je prepričal, da se skuša vrniti med najboljše. Želel jo je videti na največjih turnirjih, talent pa nikoli ni bil vprašanje.

Pri zaostanku s 3:4 v odločilnem nizu je morala prejeti zdravniško pomoč, nogo je imela povito na dveh mestih. Znova je stisnila zobe, odigrala je na vse ali nič in dobila kar 12 od zadnjih 13 točk. Vse skupaj seveda ne zveni nič nemogočega, če imamo pred seboj celotno sliko njene kariere.