.
28-letna Bartolijeva na igrišču dobesedno poka od energije, s stola šprinta proti osnovni črti, poskakuje na mestu in zamahuje z loparjem po zraku, oponaša dvoročni forhend in nato še dvoročni bekhend. Že kot otrok je veljala za zelo pametno, na testiranju so ji namerili inteligenčni kvocient 175.
Zgledovala se je po igri Seleseve
Oče Walter, ki jo je treniral večino kariere, si je leta 1992 ogledal legendarni finale Roland Garrosa med Steffi Graf in Monico Seles. Navdušen je bil nad dvoročnim igranjem Seleseve na obeh straneh, zato se je odločil, da bo hčerki razložil ta način igranja. Marion je imela težave z enoročnim forhendom, ko pa je lopar prijela z obema rokama, ji je vse skupaj steklo precej bolje.
Letos se ji je v Wimbledonu vse uskladilo, imela je sijajen žreb, saj na poti do zmage ni niti enkrat igrala proti tekmici z elitne deseterice. V spodnji polovici žreba so izpadle Marija Šarapova, Viktorija Azarenka in Petra Kvitova. V finalu ji je zelo pomagala izkušnja iz leta 2007, ko je izgubila proti Venus Williams s 4:6 in 1:6, potem ko je v polfinalu senzacionalno izločila prvo igralko sveta Justine Henin.
Mauresmojeva ji je dala prave nasvete
"Zelo mi je pomagala izkušnja iz finala pred šestimi leti. V finalu sem odigrala najbolje na celotnem turnirju. Vse mi je šlo od rok, odlično sem servirala, vračala servise in se hitro gibala. Vse se je uskladilo, to je zares neverjetno. Bila sem že zaskrbljena ob odmoru, ko se je Sabine približala na 4:5, zato sem še toliko bolj srečna, da sem dvoboj končala z asom. Videla sem, kako se je pokadilo s črte. To je bilo vse skupaj kot v počasnem posnetku. Še enkrat si bom morala ogledati dvoboj na DVD-ju, da se bom nato zares zavedala, kaj mi je uspelo," je pojasnila Bartolijeva, ki je februarja za trenerko najela Amelie Mauresmo. Rojakinja je najbolj zaslužna za njen preporod. Wimbledonska kraljica iz leta 2006 ji je dala prave napotke in jo vrnila v ekipo za Pokal Fed. Oče Walter je priletel v London za finalni obračun in ponosno objel hčerko po koncu dvoboja.
"Prav nič se ne bom spremenila. Še vedno mislim biti sproščena in prav nič zvezdniška. Ostala bom na realnih tleh. Cilj v moji karieri je bil, da osvojim grand slam. Večkrat sem očetu dejala, da lahko zmagam na enem izmed največjih turnirjev," je še dodala nova francoska junakinja.

"Bum Bum Bine" prikovala Nemce pred zaslone
Ženski tenis nujno potrebuje nove obraze. 23-letna Berlinčanka, ki večji del leta živi in trenira na akademiji Nicka Bolletierija v Bradentonu na Floridi, je očarala številne ljubitelje tenisa. Z nalezljivim nasmehom je pridobila naklonjenost nevtralnih gledalcev. V Nemčiji že dolgo iščejo naslednico Steffi Graf in naslednika Borisa Beckerja.
Tenis je bil v osemdesetih in devetdesetih letih takoj za nogometom na lestvici priljubljenih športov. Številni prenosi na različnih televizijah so bili del vsakdana, v zadnjem desetletju pa se je to popolnoma spremenilo. Veliko navijačev je bilo jeznih, da je bil finale v soboto na sporedu le na plačljivi televizijski postaji Sky Sport. Becker, ki vsako leto komentira Wimbledon za BBC, je v časopisu Bild na začetku tedna dejal, da tenis v Nemčiji očitno skoraj nikogar ne zanima. Vsi govorijo le o nogometu.
Pritisk finala jo je zlomil
Z izjemno zmago nad prvo igralko sveta Sereno Williams v osmini finala se je to spremenilo, "Bum Bum Bine" je poskrbela za pravo evforijo, manjkala je le pika na i. Če bi prikupna Sabine prikazala svoj najboljši tenis, bi vsekakor dvignila krožnik. Žal so jo popolnoma izdali živci, v peti igri drugega niza je po dveh dvojnih napakah bridko zajokala. Proti Williamsovi in Agnieszki Radwanski v polfinalu je navdušila s sproščeno igro, igrivim nasmehom, številnimi asi, "winnerji", v finalu pa je kazalo, kot da igra z nahrbtnikom, polnim svinca. Bila je v vlogi favoritinje, ki pa ji ni bila kos.
Dolgi dvoboji so jo fizično in psihično izčrpali
"Zjutraj je bilo vse v redu, nisem čutila pritiska. Na koncu moram priznati, da finala Wimbledona le ne igraš vsak dan. Pomembne so izkušnje, bila sem že v četrtfinalu in polfinalu, zdaj pa prvič še v finalu. To je zelo pomembno za naslednje take priložnosti. Gledalci so me skušali vrniti v igro, dali so mi energijo v drugem nizu. Imela sem preveč težkih dvobojev v zadnjih dveh tednih, Bartolijeva je imela lažje nasprotnice in prihranila je več energije. Izločiti sem morala Francesco Schiavone, Jeleno Vesnino, ki je zmagala v Eastbournu, Sam Stosur, Sereno Williams, Kaio Kanepi in Agnieszko Radwansko. V polfinalu je bil tretji niz maratonski. Psihično in fizično nisem bila 100-odstotna. Škoda, da mi ni uspelo izenačiti na 5:5 v drugem nizu. Prepričana sem, da se lahko znova prebijem v finale turnirja za grand slam," je poudarila Lisickijeva.
Tudi Garrisonova in Novotna sta točili solze
V preteklih finalih smo že večkrat videli dekleta v solzah po finalu na osrednjem igrišču. Zina Garrison je leta 1990 senzacionalno ugnala Selesevo in Grafovo, nato pa ni imela možnosti proti Martini Navratilovi. Američanka je komaj do konca opravila s podelitvijo, saj je bila neutolažljiva. Še hujšo dramo je doživela Jana Novotna, ki je proti Grafovi v finalu leta 1993 vodila s 4:1 in 40/15 v odločilnem nizu, potem pa se ji je skrajšala roka. Dobila ni niti igre več in vojvodina Kentska jo je morala več minut tolažiti.
Ne mara stanovati v hotelih
Grafova, ki je poslala več sporočil Lisickijevi po zmagah, tako ostaja zadnja Nemka z wimbledonsko krono. Leta 1996 je ugnala Arantxo Sanchez Vicario, nato pa tri leta zatem v zadnjem nastopu na "sveti travi" izgubila proti Lindsay Davenport.
Lisickijeva se na osrednjem igrišču počuti kot v dnevni sobi. V Londonu je najela stanovanje in v teh dveh tednih skupaj z mamo Elisabeth, očetom Richardom, ki se leta 1979 iz Poljske preselil v Nemčijo, in prijatelji skupaj kuhala. Ne želi si stanovati v dragih hotelih. Najbolje igra, ko ima ob sebi družino in prijatelje, zato ima podobne načrte tudi na ameriški turneji.