Francoska prestolnica je te dni res v znamenju tenisa, pred mestno hišo so postavili teniška igrišča in namestili velike ekrane, da užitkov ob gledanju virtuoznosti Nadala, Ivanovićeve in drugih ne bi bil prikrajšan nihče. Povsod po mestu so plakati, skratka, na vsakem koraku ti je jasno, da je Roland Garros "olimpijske igre v tenisu".

Za polfinale 250 evrov in več
Ko prideš v "sveti kraj" Roland Garros, najbolj preprosto je z podzemno železnico, te pričaka množica preprodajalcev kart, za moški polfinale so bile na črnem trgu karte 250 evrov in še več. Ko sem postopala sem in tja, fotografirala to in ono, da bi vsaj malo ujela energijo, ki je v zraku na in ob igriščih, je spet prišel eden izmed preprodajalcev in kar naenkrat sem se znašla na igrišču Suzanne Lenglen. Finale mešanih dvojic: Katarina Srebotnik/Nenad Zimonjić:Viktorija Azarenka/Bob Bryan. Kot veste, sta slednja slavila s 6:2 in 7:6.

Becker v igro povabil še sodnika
V primerjavi s polfinalnimi dvoboji si finala mešanih dvojic ni ogledalo veliko ljudi, a kaj hočemo, Nole in Rafa sta vendar velik magnet. So bili pa za gledalce zanimivejši igralci, ki so na igrišče stopili za njima: Boris Becker, Pat Cash, Sergi Bruguera in Cedrid Pioline, ki so nastopili na turnirju legend. Vsi štirje so dokazali, da je tenis zdaj, po koncu profesionalne kariere, zanje predvsem velika zabava. Ves čas so komunicirali z gledalci, zgodilo se je celo, da so igrali trije na eni strani, en sam pa na drugi strani, potem je Becker povabil v igro še sodnika … Raven njihove igre sicer ni primerljiva z udarci najboljših z lestvice ATP, a kot pravi prekaljeni mački znajo še vedno odlično mahati z loparjem. Če ne drugje, pa po glavi partnerja.

Ksenja Tratnik