30-letni nekdanji igralec iz Varaždina je po polfinalni zmagi svoje varovanke nad Italijanko Alberto Brianti strnil vtise za MMC. Leta 2002 je bil v polfinalu Umaga, takrat se je zavihtel na 88. mesto na lestvici ATP, nato pa so ga zaustavile poškodbe. Leta 2007 ga je Safini priporočil Ivan Ljubičić, ki mu Dinara dolguje še večerjo. Uspešno sodelujeta že od septembra 2007, njen trener pa je postal februarja 2008.

Dinara je do finala prišla brez izgubljenega niza. Ste zadovoljni z njeno igro? Kaj pričakujete od finala proti Sari Errani?
Do četrtfinala sem bil zadovoljen, s polfinalnim dvobojem pa nisem zadovoljen. To ni bil nivo igre, ki sem ga pričakoval. Igrala je zelo povprečno. Seveda pričakujem zmago v finalu. Če bo igrala tako kot zna, potem ji zmaga ne bo ušla. Erranijevo je na pesku letos že premagala s 6:1 in 6:0. Mora se osredotočiti na svoj igro in izid ne bo izostal.

Safina vedno znova poudarja, da ste vi velika avtoriteta, veliki šef. Ne posluša nikogar drugega, ne očeta, ne mame, ne brata, samo vas. To je najbrž zelo pomembno za uspeh.
Prav gotovo. Igralka mora verjeti v trenerja. To je vse relativno. Ko sva začela sodelovati, je bila precej na tleh. Ni imela samozavesti, padla je na lestvici WTA. Ni našla poti iz krize, zato je sprejela vsa moja priporočila. Če ne bi osvojila vseh teh turnirjev, se ta način dela ne bi obrestoval. Verjetno sploh ne bi več delala skupaj. Rezultati so vse spremenili, če jih ne bi bilo, ne bi nič delovalo.

Malce ste presenetili z izjavo, da ni pravi "material" za številko ena na svetu. Zdaj ji je uspelo priti na prvo mesto.
Nisem mislil, da nima sposobnosti za številko ena. Daleč od tega. Zdaj je številka ena in še vedno mislim, da lahko napreduje. Ni še dosegla svojega maksimuma. Od malega je niso imeli za bodočo številko ena, kot so bile to Marija Šarapova in sestri Williams.

Njene tehnike niste veliko spremenili.
Ko sva začela delati, je imela 22 let. Takrat je nemogoče veliko spremeniti, to bi bilo preveliko tveganje. Morda bi lahko popravili kakšno podrobnost. Trener se mora prilagoditi igralki. Morda imam jaz malo drugačne zamisli o teniški igri, a vsega na njej ne morem izvesti.

Kaj vse mora imeti trener prve igralke sveta? Verjetno mora biti predvsem dober psiholog.
Res mora imeti veliko razumevanja in potrpljenja. Razumeti moraš igralko. Pri ženskem tenisu je povsem normalno, da je trener oče, brat, psiholog in še marsikaj v eni osebi. Le sestri Williams sta drugačni, ker imata neverjetno samozavest, vse druge igralke potrebujejo eno zaupno osebo. Na začetku sem to težko razumel, zdaj pa sem se vživel v to vlogo.

Ali jo zelo moti, da novinarji vseskozi vrtajo z vprašanji, da ni še nikoli osvojila turnirja za grand slam, čeprav je številka ena na svetu?
Prav gotovo jo moti. Od tega ni mogoče pobegniti, saj je številka ena. To lahko potrdi z zmago na grand slamu. To se ne bo spremenilo, pritisk bo vselej prisoten. Vse do njene prve zmage na grand slamih. Brez pritiska je nemogoče igrati na tem nivoju.

Do OP ZDA bo branila še precej precej točk. Na katerih turnirjih bo nastopila?
V torek bomo odleteli v Los Angeles, potem pa bo igrala še v Cincinnatiju in v Torontu. Vsa sezona se bo odločila na ameriški turneji na trdi podlagi. Nima smisla se obremenjevati z branjenjem točk, mora še napredovati v igri. Na olimpijskih igrah ni zmagala, tudi na US Opnu ni bila najboljša, torej je še vedno nekaj prostora za izboljšanje. Moj edini cilj je izvleči 100 odstotkov iz nje.

V Wimbledonu se vam ni vse izšlo po načrtih. Je lahko konkurenčna sestrama Williams v New Yorku?
Z moje strani je celo presegla načrte. Na travi se ne počuti dobro. Igrala je v polfinalu, kar je dobra osnova za nadaljevanje sezone. Tudi na US Opnu bo med štiri ali petimi favoritinjami za zmago, saj je številka ena na svetu. Šele v četrtfinalu se bo videlo, katera igralka je zares sposobna za končno zmago.

Velika stvar je za Portorož, da je prišla Safina. Je kakšna možnost, da se vrne tudi naslednje leto?
Obstaja možnost, saj mora v drugi polovici leta enkrat igrati tudi na turnirju te kategorije. Če bo zmagala, si bo verjetno želela vrnitve. Tu so zelo dobri pogoji, dobro smo trenirali. Morda se vrnemo že novembra, po koncu sezone bi lahko v Portorožu opravili dober trening, če bo vreme to dovolilo.

Naslednji teden je na sporedu 20. turnir v Umagu, kjer ste bili leta 2002 v polfinalu. Kako bi primerjali turnirja v Portorožu in Umagu?
To sta povsem različna turnirja, saj tu igrajo ženske, v Umagu pa moški. Več pozornosti je usmerjeno letos na ta turnir, saj je prišla številka ena. Organizacija je dobra v Umagu, tu je perfektna. Direktor turnirja se je potrudil, da imamo vsi trenerji in igralke odlične pogoje za delo. Tu imamo vse, kar potrebujemo. Dinara bi zelo rada osvojila turnir, da bi se oddolžila direktorju turnirja in vsem, ki so se trudili zanjo v zadnjih dveh tednih. Umag je bil moj najljubši turnir, tam sem se počutil najbolje. Tudi tu se dobro počutim.

Kaj se dogaja s hrvaškim ženskim tenisom? Imeli ste veliko taletnov (Jelena Kostanić, Karolina Šprem in Mirjana Lučić). Iva Majoli je zmagala na Roland Garrosu leta 1997. Zdaj vam ne gre dobro. Pri moških je slika popolnoma drugačna, v Davisovem pokalu ste izločili ZDA.
Hrvaškega ženskega tenisa ne spremljam veliko. Dinara ne igra s hrvaškimi igralkami, zato jih ne poznam dobro. Iva Majoli in še nekatere so bile med najboljših 30 na svetu, trenutno pa jih ni in dokaj neugodno je o tem razpravljati v tem trenutku. Moški tenis je povsem nekaj drugega. Uvrstitev v polfinale Davisovega pokala z možnostjo za nov naslov je zares vreden rezultat. Hrvaška s tako malo ljudmi lahko znova zmaga v tako pomembnem tekmovanju. To je veliko priznanje za Hrvaško.