Leta 2012 je bil slovenski moški tenis v razcvetu. Kar trije igralci so se prebili med najboljših sto na lestvici ATP (Blaž Kavčič, Aljaž Bedene in Gregor Žemlja), februarja 2013 so bili celo trije med 80. "Tega nismo znali ceniti. To je bila znanstvena fantastika! V tako konkurenčnem športu in v tako neteniško usmerjenem narodu, kot smo, brez ustrezne infrastrukture in brez pravih igrišč v prestolnici, je že vsaka uvrstitev med sto velik uspeh," je za MMC komentiral Blaž Trupej, selektor reprezentance za Davisov pokal.

V naslednjem letu vsaj eden med sto
Bedene, ki je še vedno med stoterico, je medtem zamenjal državljanstvo in nastopa za Veliko Britanijo, Kavčič in Žemlja pa imata opravičljiv razlog za zdrs na lestvici. Trupeju se zato nazadovanje moškega tenisa ne zdi nič tragičnega: "Rezultati so tudi posledica poškodb in bolezni (Kavčič, Žemlja), Rola pa trenutno igra boljši tenis kot takrat, ko je bil na ATP-lestvici najvišje, a mu preprosto ne gre. V določenih trenutkih se lahko na glavo postaviš, pa ne dosegaš vrhunskih rezultatov. Vseeno pričakujem, da bo v naslednjem letu vsaj eden med najboljših sto."

Sporna odpoved Polone Hercog
Tudi slovenski ženski tenis nazaduje. Poloni Hercog že vsaj dve sezoni ne uspeva nič in je izpadla iz najboljše stoterice. Pri moških bi takšne igre pomenile nazadovanje vsaj na 500. mesto. Reprezentanca je daleč od nekdanje slave, ko je Slovenija igrala v svetovni skupini. Generaciji s Katarino Srebotnik, Tino Pisnik in Majo Matevžič je nastop za Slovenijo pomenil veliko, pozneje so se začele odpovedi. Aprila 2013 je Polona Hercog tik pred zdajci odpovedala nastop zaradi domnevne poškodbe in Francija je dvoboj v svetovni skupini Pokala Fed dobila s 5:0.

Hercogova slabe volje, ker je morala v Rio
Takratna kapetanka reprezentance Maja Matevžič je nemočno ugotovila, da punce na dvoboje Pokala Fed ne pridejo s srcem, ampak zgolj zato, ker morajo. To je povedala tudi Teniški zvezi Slovenije, a se ni dosti spremenilo, zato je odstopila. Polona Hercog vse od takrat ni dobila praktično nobene tekme v Pokalu Fed. Kakšen je njen odnos do tekmovanj, ki niso v njenem načrtu, so izkusili tudi pri Olimpijskem komiteju Slovenije, kjer so imeli precej pripomb na njeno vedenje na olimpijskih igrah v Londonu in v Riu. Letos je bila nejevoljna, ker je morala z dopusta v Rio, kjer je takoj izgubila, za polet v Evropo pa nato zahtevala poslovni razred, kar ni ravno praksa naših olimpijcev.

TZS ne more prisiliti fantov, naj igrajo
Tudi Blaž Trupej na Davisov pokal v zadnjem obdobju ne more peljati najboljše zasedbe. "S takšno ekipo, kot nastopamo na Davisovem pokalu, si ne zaslužimo igranja v prvi evroafriški skupini. Teniška zveza ne more prisiliti fantov, naj igrajo. Igralci so imuni celo na finančne stimulacije, saj dajejo prednost svojemu programu turnirjev. Tudi to je treba spoštovati. Mi je pa kot selektorju težko delati načrte, saj ne vem, kdo bo sploh prišel. Od naših najboljših treh bi morala vedno biti na voljo dva, da smo konkurenčni in se prebijemo tja, kje smo bili zadnjih šest let."

Tudi mediji nosijo krivdo za odpovedi
Na vprašanje, za kakšno denarno nagrado TZS-ja gre, je Trupej pojasnil, da so lahko igralci dobili tudi od osem do deset tisoč evrov za posamezen (uspešno odigran) konec tedna v Davisovem pokalu, prejeli pa so še nekatere druge ugodnosti. Po njegovem mnenju so za sindrom odpovedi krivi tudi mediji: "Ko se se začele prve odpovedi, se to medijsko ni preveč izpostavilo in tako so si tudi preostali rekli, da ni nobene škode, če ne pridejo. Svetla izjema je bil vedno Grega Žemlja, ki je od leta 2005 do danes odigral skoraj 30 Davisovih pokalov."

Ni res, da TZS nikogar ne financira
Blaž Trupej poudarja, da so igralci vedno trdili, da niso nič dobivali od Teniške zveze, kar ne drži: "Res je, da Teniška zveza ne deli milijonov, a vendarle ne drži, da ne da ničesar. Če bi vsak od igralcev vrnil teh nič evrov, kot pravijo, da so jih prejeli, bi bila Teniška zveza za kakšnega pol milijona ali celo milijon evrov v plusu." Sicer pa bo odslej drugače, saj so se pri TZS-ju odločili, da bodo z mladimi igralci podpisali pogodbe, ki prinašajo finančne ugodnosti, a določajo tudi obveznosti.

"Ne moreš le prejemati, pa ničesar dajati"
"Zdaj bo večji red. Kdor bo želel koristiti sredstva, ki so na voljo, bo moral podpisati pogodbo. To se mi zdi na mestu, saj so vsi govorili, da niso nič dobili, zdaj pa bo obstajala tabela, v kateri bo pisalo, kaj je kdo dobil. Vse bo na papirju, igralci pa bodo obvezani igrati za reprezentanco. Nekateri so do zdaj zmotno mislili, da jim denar pripada sam po sebi. Ne moreš le prejemati, pa ničesar dajati."

TZS: Dobri pri trženju, slabi pri dolgoročni strategiji
Teniška zveza Slovenije, ki se je preveč odtujila od klubov, je tako le naredila pomemben korak k ureditvi razmer, saj so kritiki pogosto trdili, da predsednik Marko Umberger in direktor Gregor Krušič preveč skrbita le za trženje, promocijo (s tem pa tudi za svojo plačo), medtem ko prave dolgoročne strategije, kako do boljših rezultatov, ni. Mladi so vse preveč prepuščeni sami sebi oziroma iznajdljivosti staršev, ki pa težko nosijo vse finančno breme.

Trener mora biti zraven
Kako drag šport je tenis, nam je razložila Maja Matevžič, leta 2002 zmagovalka WTA-turnirja v Bratislavi. "Že v mladih kategorijah se moraš pogosto udeleževati turnirjev, da dobiš točke, kar pa stane veliko. Če greš na turnir sam, plačaš prevoz in hotel, če je s teboj še trener, moraš to plačati tudi njemu, zraven pa sodi še dnevnica. Na en turnir greš lahko tudi sam, a ko je več turnirjev skupaj, si brez trenerja prepuščen samemu sebi."

Načrtno je treba delati že z mladinci
Maja Matevžič poudarja, da so v Sloveniji dobri trenerji in da je vsa njena generacija igralk uspela s slovenskimi strokovnjaki, bi pa morala Teniška zveza poskrbeti za načrten sistem dela že med mladinci. "V tujini, na primer v Italiji, pridejo talentirani 15 ali 16 let stari igralci v center, kakršnega mi nimamo. Tam dobijo nekaj najboljših, ki jih leto ali dve plačujejo in tako dobijo pravi material."

Stroški vsaj 20 tisoč evrov letno
Podmladka je sicer v Sloveniji precej, tudi pri Matevžičevi, ki vodi teniško šolo: "Pri meni je med 60 in 70 otrok, od tega sta dva reprezentanta, eden v kategoriji do 12 let, druga v kategoriji do 15 let. Njen cilj je, da pride v treh letih na mladinski grand slam. Strošek takšnega talenta je več kot 20 tisoč evrov letno. Praktično vse pokrijejo starši. Tenis na začetku niti ni drag, ko gre za vrhunski tenis, pa se starši ustrašijo stroškov."

Zanimiv primer Dalile Jakupović
Če govorimo o konkretnih imenih, velja za najperspektivnejšo 15-letna Kaja Juvan, ki je letos nastopila v glavnem delu mladinskega dela Wimbledona. Za podobno talentirano je veljala Nastja Kolar, ki pa se je izgubila. Drugačna je zgodba Dalile Jakupović. "Pri 25 letih ni najmlajša, a ni še nič zamudila. Garala je in prišla iz ozadja. Fantje so teniško zreli v poznih dvajsetih letih, punce pri 25, tako da še ni prepozno. Tenis lahko igraš dolgo. Ne moreš pri 20 letih odpisati igralca, takrat se šele začne zares," meni Maja Matevžič.

Sven Lah potencial za Top 100
Bolje torej, da uspeš pozneje, kot da pri 15 zmaguješ, pa ne veš, kaj in kako. Da je v slovenskem tenisu trenutno več potenciala pri ženskah kot pri moških, se strinja tudi Blaž Trupej. "Le Sven Lah (letnik 1998) je iz svoje generacije velik potencial, ki lahko v nekaj letih pride med najboljših 200 ali celo 100 na svetu. Pri dekletih je položaj boljši, saj imamo zelo talentirane punce, primerljive z generacijo Srebotnik, Pisnik, Matevžič."

Tomaž Okorn