Planica in Pokljuka živita od športa in za športnike, tu pa je še olimpijski center na Dolenjskem.

Nordijski center Planica

Dolina svetovnih prvenstev pritegne mnoge športnike, a tu si ne zatiskajo oči, kar poudari Jelko Gros, vodja Nordijskega centra Planica: "Če želiš živeti le od športnikov, potem običajno zelo težko narediš pozitiven poslovni rezultat. V Nordijskem centru združujemo tako športne kot tudi turistične produkte. To v praksi pomeni, da s turističnimi produkti na letni ravni pokrijemo tam nekje 200.000 evrov minusa, ki ga ustvarimo s športnimi produkti."

V dolini pod Poncami so doma predvsem skakalci, slovenski in tuji. In enakovredno zastopani, nadaljuje Jelko Gros: "Na skakalnicah je v tem trenutku približno pol Slovencev, pol tujcev. Med tujimi športniki pa A-reprezentance niso tako pomembne, čeprav bi se marsikomu zdelo tako. Veliko bolj so za trženje nordijskega centra pomembni klubi, ki se odločajo tu opraviti skupne priprave."

Svetovno prvenstvo je v svet poneslo še tekaške proge. Medtem ko skakalnice niso potrebovale dodatne promocije, jih tu čaka še veliko dela. A tudi tuji tekači že prihajajo v Planico, razlaga Gros: "V tekaškem centru zaznavamo približno 25.000 trening enot. Vseeno je treba vedeti, da glavnino tega naredijo rekreativni tekači, eno tretjino pa športniki."

Med posebno ponudbo Planice vsekakor spada tudi tekaški tunel v treh nadstropjih. Zasnežene tekaške poti v skupni dolžini šeststo metrov, ki so povezane z zunanjimi. "V septembru, oktobru in novembru so kapacitete popolnoma zasedene, malo slabše je poleti," o zasedenosti tunela pove Gros.

Mnogi drugi športniki se za Planico odločijo zaradi dodatne ponudbe, kot so telovadnice in nočitve v višinskih sobah. "Ko pogledamo številke, hitro ugotovimo, da jih več kot polovica prihaja iz drugih športnih panog, ne iz družine nordijskih disciplin. Pri višinskih sobah pa nam je največjo promocijo naredil Tadej Pogačar. On je bil pri nas na treningu pri prvih dveh rumenih majicah. Ekipa UAE se je pozneje organizirala drugače. Zanimivo je spremljati te kolesarje. Njihova predanost športu in skromnost sta nekaj posebnega," se druženja s kolesarji spominja Gros.

Dobrodošli na Pokljuki

Športniki dobro poznajo tudi pot do Rudnega polja. Večja nadmorska višina je primerna za biatlonsko središče. Pogled, ki ga spremljajo gledalci tekem svetovnega pokala, ponuja odlično okno v svet. Srečali smo se z direktorjem športnega centra Triglav Pokljuka, Tomažem Rogljem: "Če navijačem biatlona v Nemčiji omeniš Pokljuko, jo poznajo. Ko človek govori o Pokljuki, ne pomisli vedno samo na zimo in na teh več kot 30 kilometrov tekaških poti. Pokljuka je tudi ta planota, ta izjemen, več kot 20 kilometrov dolg in širok prostor. Idealna je za pohodništvo, kolesarstvo. Prostora je veliko, ni gneče, temperature so prave. Vse to so naše prednosti. Višina, klima, urejene razmere in seveda prijazni ljudje. To še vedno šteje."

Več kot tretjina gostov prihaja iz tujine. Niso samo športniki. A biatlonci, ne samo slovenski – tu se pripravljajo številne reprezentance –, se na Pokljuki počutijo zelo domače.

"S posameznimi reprezentancami navežeš pristnejše stike. Tak primer so recimo športniki iz Ukrajine. Njim smo pomagali več kot leto in pol. Ko se je začela vojna, so bili tu nameščeni predvsem njihovi mladinci. Ko se ni vedelo, kako bo, smo jim mi pomagali," pove Rogelj.

Hotel na Pokljuki ob 32 sobah ponuja kar 64 postelj. Ima pa še eno prednost, ki še bolj pritegne športnike. Posebnost je ta, da zgolj kratka vožnja z dvigalom in le nekaj korakov ločijo športnika od sobe do prizorišča, od biatlonskega središča in seveda tudi prog: "Ena izmed zanimivejših stvari pri nas je, da se lahko vsak poskusi tudi v biatlonu. Gre na tekaške smuči in tudi na strelišče. To je ena od zanimivih stvari, ki jih ponujamo. Streljajte z nami. Organiziramo tečaj in vi se preizkusite."

Olimpijski center Novo mesto

Triglavski narodni park zagotavlja mir, obenem pa jih omejuje pri želeni nadgradnji. S takimi ovirami pa se jim ni treba obremenjevati v Novem mestu. Olimpijski center dobiva pravo podobo. Naš sogovornik je bil direktor Javnega zavoda Novo mesto Aleš Makovec: "Odkar je odprt bazen, zadevo lahko imenujemo olimpijski center. Ker so tu tri olimpijske discipline."

A v središču pozornosti za vrhunske športnike ostaja velodrom. Športni objekt je sicer premajhen za tista največja mednarodna tekmovanja. A tako kolesarji kot atleti so tu dobili streho nad glavo in tako priložnost za neovirane priprave tudi pozimi. Po besedah Makovca so prav športniki največji promotorji olimpijskega centra na Dolenjskem. A zaradi stroškov ogrevanja dvorana večji del dneva sameva, zato so morali nekoliko prilagoditi ponudbo: "V enem dnevu segrejemo samo en blok, ki ga namenimo tako atletom kot kolesarjem. Ko seveda varnost omogoča sobivanje obeh športov naenkrat."

Mnogi športniki pa se ne počutijo tako domače kot skakalci v Planici ali biatlonci na Pokljuki. Uporaba teh prostorov in rekvizitov je preprosto predraga, pravijo mnogi, in tako celo izberejo bližnji Zagreb. Makovec pojasnjuje: "Tega objekta ne moremo zagnati za manj kot 150 evrov na uro in seveda je potem tu tudi naša odgovornost, da s promocijo in dobro informiranje napolnimo ta objekt. Uporabniki so nekateri klubi, ki delujejo tukaj. Približamo se jim s ceno, oni pa se potrudijo, da ta termin, ki ga dobijo, napolnijo z atleti oziroma športniki."

Ni idealno, je pa streha nad glavo za zimsko obdobje in za tekmovanja na nižjih ravneh, ki jih klubi redno organizirajo.