Potrdila je tudi spremembe zakona o Bloudkovih nagradah, po katerih bi jo avtomatično dobili vsi prejemniki olimpijskih medalj. O zakonu bo odločal državni zbor, vključeni pa bodo dobitniki olimpijske ali paraolimpijske medalje, medalje z olimpijade gluhih in medalje s šahovske olimpijade. Vlada je kot tretjo točko, posvečeno športu, potrdila tudi podporo letošnji kolesarski Dirki po Sloveniji, za kar bo namenjeno 400.000 evrov.

"Športna infrastruktura je ponekod zelo dotrajana, šport potrebuje boljše pogoje. Načrt za podporo je bil pripravljen na osnovi predloga naložb med letoma 2023 in 2027, ki je bil predstavljen še v času prejšnje vlade. V petih letih bo na voljo 150 milijonov ... Prednost bodo imeli vadbeni športni objekti in površine za šport v naravi, ki bodo na voljo brezplačno vsem prebivalkam in prebivalcem Slovenije," je v uvodu povedal Han.

O velikih projektih še ni pogovorov

Za letošnji razpis bo na voljo deset milijonov, vendar le za naložbe v telovadnice in dvorane: "O velikih projektih se še ne pogovarjamo, v proračunu še ni denarja za to. Dogovoriti se moramo tudi o prenosu nekaterih aktivnosti s prejšnjega ministrstva. Dogovarjamo se z Olimpijskim komitejem Slovenije in panožnimi zvezami, da športna javnost odloči, kaj naj bi država sofinancirala. Tako bomo prišli do projektov kot pred leti v Planici."

Naslednji ponedeljek bo prvi sestanek s panožnimi zvezami, kjer bodo predstavili projekt naložb, v petek pa bodo predstavniki lokalnih skupnosti, povabili župane vseh slovenskih občin. Podprli bodo med 90 in 100 projekti po vsej Sloveniji. Načrt je bil narejen na podlagi razpoložljivih podatkov o javnih objektih in površinah v naravi, iz portala geodetske uprave. Prav tako so se naslonili na izkazane potrebe lokalnih skupnosti in nacionalnih panožnih zvez. V letošnjem letu bo na javnem razpisu za sofinanciranje večnamenskih dvoran in telovadnic na voljo osem milijonov evrov, 2,9 milijona pa za posodobitev ali nove športne objekte v naravi.

"Zelo pomemben zakon o Bloudkovih priznanjih bomo dali v postopek v državni zbor. Dobitniki medalj na OI bodo samodejno upravičeni do nagrade za vrhunski mednarodni dosežek, kar ne bo vplivalo na druge prejemnike. Letos denimo odbor ni mogel podeliti nagrad za druge dosežke, kot zgolj za uspehe na OI. Od zdaj bodo tako lahko nagrade dobili tudi drugi za življenjsko delo v športu, za vrhunske dosežke in za velik prispevek k razvoju športa. Pri tem ne gre za dodatna sredstva, ampak zato, da z Bloudkovimi priznanji damo državno pohvalo zaslužnim," je dejal Han.

Dirka po Sloveniji mednarodno prepoznan projekt

Glede 29. kolesarske Dirke po Sloveniji in pomoči v višini 400.000 evrov pa je Han dodal, da je Dirka po Sloveniji postala uveljavljen in mednarodno prepoznan športno-turistični projekt, ki v petih dneh zaobjame dobršen del Slovenije in posledično s televizijskim prenosom poleg kolesarjev poudarja tudi naravne in kulturne lepote Slovenije: "V organizacijo dirke je vključenih več kot 2000 ljudi, kar potrjuje, da gre za velik organizacijsko-logistični projekt. Kot največja kolesarska prireditev pri nas dirka pridobiva prepoznavnost ter je v svoji zadnji, 28. izvedbi, postregla z rekordnimi rezultati gledanosti. Na mednarodni mreži Eurosport je, po podatkih Kolesarske zveze Slovenije, dosegla skoraj 11 milijonov gledalcev, k tej številki pa je treba prišteti še skoraj pol milijona gledalcev v Sloveniji in izjemno obiskanost spletnih strani."

Poleg tega je po njegovih besedah organizacija dogodka pomembna z vidika doseganja kvot slovenske reprezentance. Kolesarji na dirkah poklicne serije, med katere spada Dirka po Sloveniji, zbirajo točke Mednarodne kolesarske zveze. Kolesarji z najvišje zbranimi točkami zastopajo Slovenijo na svetovnih prvenstvih in drugih ekipnih tekmovanjih v kolesarstvu. Kolesarska zveza Slovenije mora ministrstvu, pristojnemu za šport, najmanj 30 dni pred začetkom dirke posredovati študijo o izvedljivosti prireditve ter oceni vplivov na okolje in družbo ter v roku 30 dni po zaključku dirke končno študijo o organizaciji in financiranju prireditve.

Prodaja FŠO-ja je stvar lastnikov

Han je odgovoril na ostro nasprotovanje prodaji Športne loterije tuji korporaciji, ki ga je Fundacija za šport (FŠO) v sredo poslala državnim organom in javnosti. Povedal je, da problematiko prodaje Športne loterije pozna, da pa je od lastnikov odvisno upravljanje in morebitna prodaja: "Država posredno ni lastnik Športne loterije, delovanje je stvar lastnikov. Moja naloga kot ministra je, da to spremljamo resno, pomembne so koncesijske dajatve. Za FŠO in in Fiho imamo z zakonom zelo dobra sidrišča. Ko bo čas za to, bomo naredili še kaj, kar bo potrebno. Ta čas pa gre pri tem bolj za napenjanje mišic kot za kaj drugega."

Problematika Športne loterije bo na dnevnem redu seje izvršnega odbora Olimpijskega komiteja Slovenije (OKS), ki bo v sredo, 10. maja. Iz Smučarske zveze Slovenije (SZS) so sporočili, da ne bodo komentirali dopisa FŠO. V Športni loteriji ima OKS 20-odstotni lastniški delež, prav takega ima tudi SZS, 17,3-odstotnega pa Nogometna zveza Slovenije (NZS). FŠO je eden najpomembnejših stebrov financiranja slovenskega športa na državni ravni. Zanj bo letos namenila 11 milijonov, kar je 10 odstotkov več kot v lanskem letu. Športne organizacije so sicer zaprosile za več kot 65,6 milijona evrov sredstev.

V FŠO-ju so v sredo zapisali, da bi prodaja negativno vplivala na prihodke fundacije iz naslova koncesijskih dajatev, ki jih fundacija prek svojih javnih razpisov namenja za sofinanciranje slovenskega športa. Stališče, s katerim ostro nasprotuje prodaji lastniških deležev slovenskih športnih organizacij in ostalih delničarjev v Športni loteriji, je sprejel svet FŠO-ja na seji 25. aprila. Z morebitno prodajo bi bil ogrožen obstoj skoraj vseh nacionalnih in lokalnih športnih zvez ter ostalih izvajalcev na področju športa, so menili.