Nekatere ocene pravijo, da je v celotni zgodovini naše vrste živelo 108 milijard ljudi. Ne glede na povsem natančno številko pa je izrazito zgovoren podatek, da samo danes živi okoli 7,5 milijarde ljudi. Demograf Janez Malačič opozarja, da "to ni pretirano drugačna številka od tega, kolikor je živelo vseh ljudi do zdaj". To potrjuje eksponentno rast prebivalstva, ki velja v obdobju zadnjih 150–200 let. "V zadnjih letih smo na točki inflekcije, to je točka v logaritmični funkciji, kjer se vse hitrejša rast prevesi v vse počasnejšo. Ne glede na to, kako ocenjujemo samo logistično krivuljo, se bo število svetovnega prebivalstva še nekaj časa gibalo po krivulji, ki je zelo podobna logistični krivulji."

Leto, ko se je število prebivalcev povečalo za okroglo milijardo:
1: leta 1804,
2: 1927,
3: 1960,
4: 1974,
5: 1987,
6: 1999,
7: 2011.

Skok se je začel z industrijsko revolucijo
Čas za vsako novo milijardo ljudi je v zadnjih letih izrazito kratek. Prebivalstvo je začelo rasti z začetkom industrijske revolucije. "Ta se je začela okoli leta 1760. Pred njo je prevladoval tradicionalni način obnavljanja prebivalstva. V osnovi sta bili rodnost in smrtnost visoki, posledica tega je bila rast prebivalstva sorazmerno nizka. Industrijska revolucija je omogočila bistveno izboljšanje materialno življenjske ravni. Smrtnost se je začela postopoma zniževati, iz nekih vztrajnostnih razlogov pa je rodnost še vedno ostajala visoka. V tem obdobju je nastal razkorak med tema naravnima procesoma in posledično je sledila hitra rast prebivalstva. Temu obdobju pravimo demografski prehod z visokih stopenj rodnosti in smrtnosti na nizke stopnje," je razlog za skok do prve milijarde razložil Malačič.

V (podsaharski) Afriki prebivalstvo še raste
Ta prehod je končan v razvitem svetu, demograf opozarja, da se bo to zgodilo tudi drugje: "Postopoma se tudi v vse več državah nerazvitega sveta rodnost znižuje na nizko raven, tam ni več hitre rasti prebivalstva. Tudi na svetovni ravni se je rast prebivalstva zaradi tega znižala, ampak še vedno imamo predele sveta, kjer tega znižanja ni bilo. Najizrazitejši primer je (podsaharska) Afrika, kjer je še vedno prisotna eksplozivna rast prebivalstva. A ne glede na to se demografski prehod dogaja, vprašanje je le, kdaj točno se bo končal. Od tega je tudi odvisno, kako se bo celotno število prebivalstva sveta gibalo v prihodnje in doseglo maksimum."

Meja ohranitve obnavljanja prebivalstva
Eden ključnih kazalnikov naravne rasti prebivalstva je število rojenih otrok na žensko v rodni dobi. Če je ta količnik 2,1, se prebivalstvo naravno ohranja, če je višji, smo v obdobju rasti prebivalstva, če pa je nižji, gre za zmanjšanje rasti prebivalstva. "Še natančnejši kazalec je število deklic na eno žensko. Če ena ženska v povprečju rodi v svoji rodni dobi eno deklico, potem se prebivalstvo obnavlja," se je dopolnil sogovornik.

Na Zahodu demografski prehod že zdavnaj končan
Kot kaže tabela, so razmerja jasna, v razvitem svetu je število rojenih otrok krepko pod mejo 2,1 otroka, v razvijajočem se svetu pa je ta precej nad tem količnikom. "Osnovne ideje so bile postavljene v 30. in 40. letih preteklega stoletja. Demografi so opazili, da se znižanju smrtnosti postopoma prilagodi tudi rodnost, zato so predvidevali, da se bo vzpostavilo novo ravnovesje. Njihova idealistična napoved je bila, da se bosta rodnost in smrtnost ustalili nekje na ravni, ki je potrebna, da se prebivalstvo preprosto obnavlja. Sredi preteklega stoletja niso mogli napovedati, kdaj se bo končal demografski prehod. V razvitem svetu se je to zgodilo že pred 50 leti in vidimo, da ni bilo novega ravnovesja, saj je rodnost padla veliko pod raven preprostega obnavljanja."

Povečanje deleža najstarejših skupin
Malačič opozarja, da ima ta količnik lahko dolgoročne posledice: "To v nekem daljšem času vodi do hitrega zmanjševanja prebivalstva. To še ni najhuje, nizka rodnost je namreč tudi osnovni vzrok pretiranega staranja prebivalstva. Nizka rodnost vodi do tega, da se porušijo neka vzdržna, normalna razmerja med velikimi starostnimi skupinami. Že zdaj pred našimi očmi prihaja do velikega zmanjšanja deleža mladih v celotnem prebivalstvu in velikega povečanja deleža starejših in starih ljudi. Tu mislimo največkrat na ljudi, ki so stari 65 let in več. Danes najhitreje od vseh starostnih skupin v razvitih državah narašča skupina ljudi, starih 85 let in več." Pričakovana življenjska doba se ves čas viša. Malačič je plastično prikazal, da se v povprečju vsak dan zviša kar za šest ur: "Dolžina življenja se podaljšuje že več kot 150 let. V razvitih državah, med katere sodi tudi Slovenija, se je povprečna pričakovana življenjska doba v zadnjih desetih letih zvišala za dobri leti in pol. Če to preračunamo, dobimo kar šest ur na dan."

Le dobrih 30 let več ustvarimo, kot trošimo
V obstoječem sistemu to pomeni precej težav, kot je denimo pokojninski sistem. "V preteklosti se je v naši stroki veliko gledalo na preprosta razmerja. Vzeli smo delež od 0 do 14 let, 15–64 in starejši od 65 let in računali preproste kazalce. V zadnjem času na svetovni ravni poteka projekt naravnih transfernih računov. Eden od teh za Slovenijo kaže, da pri nas v svojem življenjskem ciklusu samo med 25. in 56. letom v povprečju ustvarimo več, kot potrošimo. Na začetku imate obdobje, ko posameznik več troši, kot proizvede. Potem se postopoma vključuje v različne proizvodne dejavnosti, v obdobju zrelosti tudi ekonomske neodvisnosti proizvede več, kot troši, v zgornjem delu življenjskega cikla pa se razmerje spet obrne. To je zelo slab rezultat za Slovenijo. Dejansko bi bilo treba na obeh straneh to osrednje obdobje podaljšati," je prepričan demograf.

Prvič več prebivalcev v mestih
Ob tem je opaziti še en trend vse večjega deleža prebivalstva v mestih, pred nekaj leti se je tako prvič v zgodovini našega planeta zgodilo, da je skupno število ljudi v mestih preseglo tisto na podeželju. "To je ravno tako velika sprememba, kot je nekaj drugih revolucionarnih sprememb na področju demografije. V kombinaciji z ekonomskimi dejavniki to pomeni, da je to tudi rezultat ne samo širšega družbenega, ampak gospodarskega razvoja. Za mesta je značilno, da so dejavnosti, ki so zgoščene v njih, mnogo bolj produktivne. To ne velja za agrarne dejavnosti, ki so prevladovale v preteklosti, ampak za vse vrste vidikov. To je odraz velikega napredka, ki ga je človeštvo doseglo. Ključna stvar je velik porast produktivnosti. A najprej je morala nastopiti porast produktivnosti kmetijstva, človeštvo je moralo biti sposobno proizvesti toliko hrane, da se je večina ljudi lahko ukvarjala z drugimi dejavnostmi. Najprej v industrijski dobi z industrijskimi dejavnostmi, zdaj v dobi, ko prevladujejo storitvene dejavnosti, pa seveda najnovejše dejavnosti," je trend opisal profesor z ekonomske fakultete.

Svetovno prebivalstvo bo še raslo
Kaj vse to pomeni pri napovedi za leto 2050? Malačič je prepričan, da demografi pri napovedih nimajo velikih težav: "Razlog je v tem, da so demografski procesi togi. Spreminjajo se na dolgi rok, na kratko se morda hitreje spremenijo migracijski procesi, kar pa ne velja za rodnost in smrtnost. Zato so naše projekcije zanesljive, tudi stroka je napredovala in zadnjih 50 letih bistveno izboljšala zanesljivost projekcij. Večina ljudi, ki bo živela leta 2050, je že rojenih. Tudi to je neka vztrajnost, ki vpliva na projekcije. Na svetovni ravni bo število prebivalstva zagotovo še raslo. Nekaj časa je veljalo prepričanje, da bo doseglo svoj maksimum pri devetih milijardah ali malo čez. V zadnjem času je med demografi konsenz, da bo ta številka večja, okoli 10 milijard ali več. V podsaharski Afriki namreč ni tako hitrega demografskega prehoda, kot se je prej predpostavljalo. Jasno je tudi, da bo zaradi nekaterih strukturnih razlogov še v marsikateri državi prebivalstvo nekaj prihodnjih desetletij hitro naraščalo."

Rusov naj bi bilo manj za 10, Japoncev pa za 20 milijonov
Na drugi strani je razviti svet, "v katerem živi 1,3 milijarde ljudi". "Tu imamo obratne procese. Že danes imamo celo vrsto držav, kjer se prebivalstvo zmanjšuje. Nekateri izraziti primeri znotraj EU-ja so Bolgarija, Romunija in Madžarska. V prvih dveh primerih gre za selitve v bogate članice Evropske unije. Na Madžarskem pa se kažejo nakopičena desetletja nizke rodnosti. Do leta 2050 pričakujemo, da se bo prebivalstvo Rusije zmanjšalo za 10 milijonov, na Japonskem kar za 20 milijonov. Madžarska in Japonska sta dober primer tega, da državi nista naklonjeni priseljevanju in zaradi tega prebivalstvo bolj zmanjšujeta, kot bi se to dogajalo v bolj prostih gibanjih."

Slovenija iz območja odseljevanja do priseljevanja
Migracije so pokazatelj, ali se neka država ali območje razvija. "Za selitve je značilno, da gredo ljudje od tam, kjer je slabše, tja, kjer je boljše. Tu mislim na zaposlitev, plače, materialni standard, možnost šolanja in vrsto drugih podobnih dejavnikov. Ko država doseže neko raven ekonomske razvitosti, se stvari preprosto obrnejo. Slovenija je bila v dveh desetletjih pred prvo svetovno vojno ena izmed regij z največjim odseljevanjem. Že kmalu po 2. svetovni vojni je postala znotraj Jugoslavije neto priselitvena država. Pozneje so se odprle meje v drugi Jugoslaviji in 20–25 let je prihajalo do tega, da smo imeli rahlo negativne podatke oziroma neto selitve z razvitimi evropskimi državami. Nekje konec 60. in v začetku 70. let je Slovenija postala neto priselitvena država. Vmes so nastopile nekatere krize, najizrazitejša je bila po osamosvojitvi. Na začetku 90. smo imeli dve leti izrazito negativnih selitev. A Slovenija je v celotni oceni v 50 letih postala priselitvena država."

Zgornje meje ni mogoče (natančno) izračunati
Profesor je prepričan, da ne obstaja natančna ocena zgornje meje števila prebivalcev, ki bi ga ta planet še zmogel živeti: "V zgodovini je bilo veliko diskusij, ne mislim le na Platonovo Državo, kjer je filozof zapisal, da bi bilo optimalno število prebivalcev 5.040 (pri čemer je mislil le na svobodne grške državljane, celotno število bi bilo takrat sicer 150.000). Še posebej v prvi polovici 20. stoletja se je veliko govorilo o optimalnem prebivalstvu, a te diskusije niso dale uporabnih rezultatov. Optimuma ni mogoče izračunati, svet se preprosto prehitro spreminja, da bi dobili natančne izračune."

Če bo družba ohranjala mir, bo napredek omogočen
Ko Janez Malačič pogleda v leto 2050, je predvsem optimist: "Vrsta primerov iz novejše zgodovine kaže, da pretirani strahovi niso bili upravičeni. Živimo v izjemno dinamičnem času, ko so spremembe hitrejše, kot so bile kadar koli v zgodovini. Ne mislim na demografske spremembe, ampak na ekonomskem in znanstvenem področju. Najnovejše spremembe na področju biotehnologije omogočajo poseganje v človeški genom in njegovo urejanje. Človek se vse bolj igra Boga. Že zdaj spoznavamo, da to ni preprosto. Na tak ali drugačen način je mogoče rezati po dvojni vijačnici, izrezovati dele in vstavljati druge. To je najbolj eklatanten primer, a obstaja še ogromno drugih. V prihodnjih 20–30 letih bo tretjina zaposlitev takih, ki jih danes sploh še ne poznamo. Če bo družba sposobna ohraniti mir, pričakujem še nadaljevanje trenda napredka in izboljševanja. Kadar je bilo človeštvo vsaj na svetovni ravni sposobno ohraniti mir, je bilo neverjetno inovativno. Še nikoli ni živelo toliko izobraženih ljudi in toliko vrhunskih znanstvenikov. Samo obžalujemo lahko, da ni prej bilo preboja, ki se je nakazoval že v klasičnem grško-rimskem obdobju. Upam, da bodo različni fundamentalizmi ostali ob strani in bo človeštvo lahko v resnici lahko napredovalo. Danes so očitni nastavki, ki to kažejo in omogočajo."