Človeštvo popisuje vreme vse od konca 19. stoletja, zaradi česar je zbralo precej podatkov, iz katerih lahko pridobiva številne sklepe. Vodja sektorja za analize podnebja Mojca Dolinar na Agenciji Republike Slovenije za okolje (ARSO) je razložila, da ti podatki jasno kažejo, da je za podnebne spremembe kriv tudi človek: "Modeli nam v največji meri potrjujejo vpliv človeka. S pomočjo modelov ugotavljamo, kakšna je razlika v segrevanju podnebja, če zvišujemo toplogredne vplive ali pa če teh toplogrednih plinov ne bi bilo oziroma bi bili na ravni pred industrijsko dobo. Očitno se vidi velika razlika predvsem pri temperaturi. Ta je precej višja, kot če ne bi bilo izpustov toplogrednih plinov."

Skoraj popoln konsenz o vplivu človeka
Znanost je pri tem vprašanju skoraj enotna, kar 97 odstotkov znanstvenikov je namreč prepričanih, da se podnebne spremembe dogajajo, za njih pa je odgovoren človek. "To nam potrjujejo že same meritve. Splošni javnosti je najbrž najbolj razumljiv porast temperature, ki gre povsod enosmerno. Ta v spodnji atmosferi raste vsepovsod. Takim podatkom lahko zaupamo, ker je trend tudi statistično značilen. Če te rasti ne bi bilo, bi imeli več variabilnosti, ki se dogajajo zaradi naravnih pojavov v podnebju. Ta signal rasti se ne skrije več v naravni variabilnosti, s tem se vidi, da je temperatura drastično porasla," pravi klimatologinja.

V Sloveniji dvig povprečne temperature za dve stopinji
Povprečna temperatura se je svetovno gledano dvignila za eno stopinjo, v Sloveniji pa je rast še višja: "Pri nas imamo zelo verodostojne podatke od leta 1961, od takrat se je povprečna temperatura dvignila za dve stopinji." Dve stopinji v vsakodnevnem dojemanju vremena sta skoraj nepomembni, a ta podatek za samo Zemljo v povprečju pomeni ogromno, s čimer se strinja tudi sogovornica: "Ni velike razlike, ali imamo danes 25 ali 27 stopinj Celzija, a dve stopinji sta precej tako za celotno Zemljo kot tudi za lokalno podnebje. Dobri dve stopinji je razlike med povprečno temperaturo v Ljubljani in na Goriškem. To pa sta dve precej različni podnebji."

Vse več ekstremnih dogodkov
Dvig temperature pa ni edini kazalnik podnebnih sprememb, vse več je tudi ekstremnih dogodkov. Vremenoslovci te delijo v dve skupini, v tiste, ki so ali niso povezani s padavinami. "V prvo skupino sodijo dogodki, povezani s padavinami: poplave, zelo močni nalivi in toča. S temi dogodki so pri nas povezani tudi močni nevihtni vetrovi. Drugje po Evropi in svetu so uničevalni tudi kakšni drugi tipi vetrov. Nasprotno skrajnost obilnih padavin predstavljajo suše. Omeniti velja tudi vročinske valove. Večinoma gre pri ekstremnem vremenu za dogodke z zelo visoko energijo," je definirala Dolinarjeva.

Več suš, več hudourniških poplav
Tako za dvig temperatur kot porast ekstremnih dogodkov s prstom lahko pokažemo na učinek tople grede, pri tem pa sogovornica opozarja: "Ekstremni dogodki se pojavljajo tudi zaradi drugih vzrokov. Pojavili so se v preteklosti, ko še ni bilo dodatnega učinka tople grede. Dodatna energija v atmosferi nam kaže na to (in to potrjujejo tudi modeli), da bodo ekstremni dogodki postajali močnejši, ponekod pa tudi pogostejši. Točno napovedovanje ekstremnih dogodkov je še veliko težje kot napovedovati porast temperature. Modeli za naše kraje kažejo porast ekstremnih dogodkov, ki so povezani s padavinami. Zaradi višjih temperatur lahko zrak drži več vlage, kar pomeni, da bo trajalo dlje, da ta vlaga tvori padavine. Zaradi tega bo razmik med padavinami daljši, ko bo pa do njih prišlo, bodo intenzivnejše. Zaradi večjega razmika lahko pričakujemo daljše suše, zaradi večje intenzivnosti pa hudourniške poplave."

Eksponentno tajanje ledu
Z dviganjem povprečne temperature je povezano tudi vprašanje tajanja ledu. Mojca Dolinar pri tem poudarja pomen vode v tem stanju: "Led je izjemno pomemben element podnebja, saj ima zelo velik vpliv na formiranje podnebja celotne Zemlje in energijsko bilanco Zemlje. Tako kot kažejo modeli, potrjujejo pa jih meritve, se predvsem ledeni pokrov Arktike in ledeni pokrovi Grenlandije zelo hitro tajajo. Ne samo linearno, ampak kar eksponentno. Z ledom je povezana povratna zanka. Led je zelo svetle barve, kar pomeni, da odbija sončno energijo nazaj v vesolje, če pa led izgine, se pojavi temna plast in še več energije se zadrži na Zemlji. S tajanjem ledu se ogrevanje Zemlje še stopnjuje. Če bo morski led izginil, lahko traja zelo dolgo, da se spet pojavi." Segrevanje pa lahko lokalno prinese tudi ohlajanje: "Obstaja pa tudi neka druga zanka, ki je povezana z zalivskim tokom. Ta prenaša energijo iz tropov proti severu. Ta lahko zaradi podnebnih sprememb (zaradi slanosti in temperature morja) počasi ugasne. Ne bo več tako močnega pretoka energije od Ekvatorja proti polom, kar ima nasprotni učinek, v tem primeru lahko celo severni del začasno zamrzne nazaj in za nekaj sto let zaustavi segrevanje Zemlje v tej regiji. Kljub temu je tudi to posledica globalnega ogrevanja."

Različni scenariji: od dviga za dve do celo osem stopinj
In kakšno vreme nas čaka leta 2050 ali pa ob koncu stoletja? Strokovnjaki pri tem uporabljajo številne modele. "Ti delujejo podobno kot vremenski modeli. Imajo celo vrsto dodatnih podmodelov, nujno moramo modelirati ledeni pokrov, zraven modeliramo odzive oceanov, kaj se v njih dogaja, kaj se v rasti dogaja, kako vegetacija sledi samemu podnebju v ozračju in seveda vpliv človeka. Zato govorimo o scenarijih. Tukaj je zelo velika nedorečenost. Kaj se bo res zgodilo, je odvisno tudi od socialno-ekonomskega razvoja, kaj bomo mi kot človeštvo naredili zdaj, naslednja desetletja so ključna. Kako se bomo odzivali na podnebne spremembe? Ali jih bomo blažili? Ali bomo delovali tako kot zdaj? Se bodo izpusti zaradi rasti prebivalstva in rasti produkcije še stopnjevali? To so nekako vsi vhodni podatki, ki jih podnebni modeli upoštevajo pri predvidevanjih, kaj se bo potem v naslednjih desetletjih do konca stoletja zgodilo," pravi Dolinarjeva. Prav zaradi tako številnih dejavnikov so tudi napovedi različne. Najbolj konservativni scenariji govorijo, da se bo temperatura do leta 2010 povišala za dve stopinji, srednji scenarij govori o 3,5 stopinje, najbolj črni pa omenja celo razliko osmih stopinj.

Toplogredni plini še dolgo ostanejo v ozračju
Človek se vpraša, ali je nemara škoda že (pre)velika? Ali komaj gledamo padec prve domine, ki bo pred seboj rušila tudi druge in s tem usodno vplivala na podnebje? Sogovornica ni pretirano optimistična: "Podnebni sistem ima zelo dober spomin. Toplogredni plini, ki so glavni vzrok za tako hitre spremembe, so zelo dolgoživi. Kar smo od industrijske revolucije naprej nakopičili v podnebni sistem ali v ozračje, vse to ostaja. Po drugi svetovni vojni se je to začelo zelo intenzivno stopnjevati. Toplogredni plini imajo v povprečju življenjsko dobo od 50 do 200 let. Tudi če danes takoj ustavimo vse izpuste, bodi ti še vedno prihodnjih 100 let delovali v ozračju."

Letošnji april izrazito topel
17 najbolj vročih let je bilo izmerjenih v zadnjih 18 letih, povprečna temperatura pa se trenutno povišuje za 0,3 stopinje na desetletje. Pri tem Dolinarjeva opozarja: "Poleti celo nekoliko več in to še bolj občutimo. Prav poletne temperature so za nas in za vsa druga živa bitja še bolj obremenilne. Temperatura je bila letos aprila v povprečju za skoraj štiri stopinje višja od dolgoletnega povprečja. Tega nismo tako močno občutili, kot bi, če bi se to zgodilo julija, takrat bi bilo prizadeto prebivalstvo veliko večje, ljudje bi tudi na splošno čutili veliko razliko."

Več vročinskih valov, več suš
In kakšna poletja lahko pričakujemo v letu 2050? "Po srednjem scenariju lahko do leta 2050 pričakujemo intenzivne vročinske valove. Vsi scenariji kažejo, da jih bo več, hkrati pa bodo tudi bistveno močnejši, temperature bodo višje, trajale bodo dlje, manj bo ohladitev, ki prinesejo olajšanje. Kar pa zadeva padavine, scenariji kažejo, da se bodo poletja ravno do sredine stoletja sušila. To nas spet skrbi, ker so poletja že zdaj suha, zadnja leta kažejo na to, kako se suše kar naprej stopnjujejo. To za naše kmetijstvo pomeni veliko škodo," napoveduje klimatologinja.

Spremembe čakajo tudi morja in oceani
Podobne napovedi so za velike vodne površine: "Zaradi vpliva podnebnih sprememb se spreminjajo tudi oceani in morja. Štiri najbolj očitne spremembe so rast temperature, spremembe slanosti in zakisanje površinske plasti ter dvig gladine oceanov in morij. Temperatura površinske plasti svetovnih morije se je od leta 1971 segrevala s hitrostjo 0,11 °C/desetletje, podoben trend smo izmerili tudi v našem morju. Vse štiri naštete spremembe se bodo v naslednjih desetletjih nadaljevale, kar bo drastično vplivalo na življenje v in ob morjih. Temperatura površine oceanov se po najslabšem scenariju lahko dvigne za celo stopinjo Celzija."

Višanje gladine morja
Dvignila pa se bo tudi gladina morja: "Višje temperature površinske vode in spremenjena slanost (ponekod višja zaradi izhlapevanja, drugje nižja zaradi povečanja padavin in/ali taljenja ledu) lahko drastično spremenita ustaljeno tokovanje v oceanih in s tem prenos energije, predvsem od ekvatorja proti polom. Zaradi povečane kislosti oceanov bodo do sredine stoletja izumrli številni organizmi, najbolj so ogroženi tisti, s karbonatnim ogrodjem. Zaradi razpenjanja vode pri višji temperaturi in taljenja kopnih ledenih pokrovov (Grenlandije, Antarktike in kopnih ledenikov) se gladina morja do sredine stoletja lahko poviša tudi do 40 cm. Pri nas se je od leta 1960 gladina morja zvišala že za 10 cm in trend se v zadnjem desetletju veča (5 mm/ leto). Pri takem trendu v sredini stoletja lahko pričakujemo zelo pogosto poplavljanje obalnih mest ob višjih plimah, ki so kombinacija bibavice, narivanja morja ob močnem jugu in nizkega zračnega tlaka."

Številne druge posledice
Posledice podnebnih sprememb pa se lahko odražajo tudi na drugih področjih. "Suša se bo poznala na kmetijstvu. Precej študij kaže, da se s spremembami poletja lahko vrnejo vektorske bolezni, ki smo se jih v preteklosti že znebili, a se s spremembo podnebja lahko vrnejo." Dolinarjeva opozarja tudi na spremenjeni vzorec padavin: "Scenariji kažejo, da bo pozimi več padavin, hkrati pa zaradi višjih temperatur ne bodo več v tolikšni meri v obliki snega. Zdaj te padavine ostanejo v obliki snega in se potem pozno pomladi, pa še na začetku poletja stalijo. Tako imamo vir vode za naše reke, tega prenosa pa bo vse manj. Pozimi ne bomo imeli dovolj vode, ne bo več naravnega zadrževanja vode." Manj snega pa vpliva tudi na smučarski turizem: "Snežna odeja se je že drastično stanjšala od tiste, ki smo jih imeli v 60., 70. letih. Predvsem v sredogorju je precej manj snega. To se bo nadaljevalo, z dvigom temperatur bo snežnih padavin vse manj. Tudi če bodo, se snežna odeja ne bo tako dolgo zadržala, kot se je v preteklosti. Zelo pogosto bodo situacije, da bo zapadlo precej snega, čez tri dni pa ga ne bo nikjer več."

Visoka raba energije
Dolinarjeva kot ključno težavo vidi rabo energije: "Zaradi visoke rabe energije imamo velike izpuste toplogrednih plinov, a tu ne mislim le neposredno elektrike. Kar koli počnemo, potrebujemo vedno več energije. Postali smo energetsko zelo potratna družba. Posamezniki bi morali trošiti manj energije. Kar koli pogledamo – vodo, hrano, embalažo, transport ... –, za vse potrebujemo energijo. Morali bi izbirati poti, ki so energetsko manj potratne." Z visoko rabo energije človek ohranja svoje udobje: "Na udobje smo se hitro navadili, temu se je težko odreči. Leto 2050 se nam danes sliši zelo daleč, marsikoga to niti ne zanima. Zato smo precej apatični, kar zadeva odzivanje na podnebne spremembe."

Podnebje 2050 bo precej drugačno
Pri vprašanju Zemlje 2050 je zatorej smiselno v ospredje potisniti usodo naših otrok. "Mogoče je to prav ena izmed poant, s katero lahko pokažemo, da je kljub vsemu treba ukrepati, da se je treba zavedati, da če želimo otrokom in vnukom zapustiti kolikor toliko lep svet, se moramo že danes čemu odpovedati," pravi Mojca Dolinar, ki ni najbolj optimistična ob misli na leto 2050. "Vsaj kar zadeva podnebje. Kakor gredo stvari, bo trend zelo težko ustaviti. Današnja dejanja tako rekoč ne bodo imela velikega vpliva do sredine stoletja. Škoda, ki smo jo storili Zemlji, bo do leta 2050 ostala v podnebnem sistemu. Kot kaže, bodo naši zanamci leta 2050 živeli v precej drugačnem podnebju, kot ga imamo danes."