Zakon je potrdilo 80 senatorjev, med njimi tudi demokratska senatorka Hillary Clinton, 19 pa jih je glasovalo proti. Zakon morajo uskladiti še s podobnim zakonom, ki so ga prejšnji teden sprejeli poslanci spodnjega doma ameriškega parlamenta.

Ograja na mehiški meji, ki naj bi potekala čez zvezne države Teksas, Nova Mehika, Arizona in Kalifornija, naj bi bila dolga 1.125 kilometrov in naj bi ZDA stala okoli dve milijardi dolarjev. Pokrivala bo eno tretjino meje med Mehiko in ZDA. Z gradnjo ograje si senatorji želijo rešiti pereč problem nezakonitih prehodov meje, kar bo tudi glavna tema novembrskih volitev.

Poleg ograje naj bi ZDA ustvarile tudi virtualno pregrado, saj bodo nezakonite prehode meje preprečevali s pomočjo uporabe avionov, helikopterjev, motornih vozil, psov, infrardečih signalov in podobno. Predstavniški dom je namreč za državno varnost v letu 2007 namenil 448 milijard dolarjev, od česar bodo nezanemarljiv delež namenili nadzoru meje z Mehiko.

Mehika odločno proti
Mehika gradnji ograje močno nasprotuje, mehiški zunanji minister Luis Ernesto Derbez je dejal, da dejanje ne kaže na prijateljske odnose med državami Latinske Amerike in Karibov ter ZDA. Dodal je še, da mehiški pribežniki niso teroristi, temveč le ljudje, ki v ZDA pobegnejo v upanju na boljše življenje.

Lani je bilo na meji z Mehiko aretiranih 1,2 milijona nezakonitih prebežnikov, koliko Mehičanov dejansko živi v ZDA pa je nemogoče oceniti, saj jih veliko tam prebiva nezakonito.

Več denarja za vojni v Iraku in Afganistanu
Ameriški senat je potrdil tudi porabo dodatnih 70 milijard dolarjev za vojaške operacije v Iraku in Afganistanu. Tudi to bo šlo iz proračunskih sredstev za leto 2007, ki jih je predstavniški dom parlamenta namenil za nacionalno varnost. Kljub vsem kritikam, si nihče od demokratskih senatorjev ni upal glasovati proti.

Vojna proti terorizmu, predvsem pa vojni v Iraku in Afganistanu, sta ameriške davkoplačevalce od leta 2001 dalje stali že 507 milijard dolarjev.