Osmansko cesarstvo je bilo eno od štirih cesarstev, ki so propadla po koncu prve svetovne vojne novembra 1918. Propadli so tudi rusko in nemško cesarstvo ter Avstro-Ogrska.

Osmansko cesarstvo je 27. julija 1299 ustanovil Osman I. iz turškega plemena Oguzov v vzhodni Anatoliji, po katerem je vladajoča dinastija Osmanov dobila ime. Bilo je eno največjih cesarstev, na višku moči v 16. in 17. stoletju je obsegalo ozemlje jugovzhodne Evrope, Bližnjega vzhoda in severne Afrike. Imelo je 29 provinc in številne vazalne države. Nekatere države je cesarstvo absorbiralo, druge pa so imele različne oblike neodvisnosti, navaja spletna enciklopedija Wikipedija.

Leta 1453 so Osmani osvojili Konstantinopel, ga preimenovali v Istanbul in razglasili za svojo prestolnico. S tem je cesarstvo utrdilo svoj položaj prevladujoče sile v jugovzhodni Evropi in vzhodnem Sredozemlju. Ko so med vladanjem Sulejmana Veličastnega od leta 1520 do leta 1566 osvojili obširna ozemlja ob vzhodnem Sredozemlju, pa je za nekaj stoletij postalo središče interakcij med Vzhodom in Zahodom.

Osmansko cesarstvo je pomembno vplivalo na zgodovino, kulturo in etnično sestavo jugovzhodne Evrope. Slovenske dežele niso bile nikoli njegov del, so se pa z njegovim širjenjem proti severu v 15. stoletju začeli vdori in pustošenja turških sil, ki so s premori trajali dve stoletji. Glavno breme napadov so nosili kmetje. Zaradi vpadov je bilo veliko kmetij zapuščenih, tja pa so zemljiški gospodje naselili begunce iz balkanskih dežel, t. i. uskoke. To so bili predvsem pravoslavni Srbi iz Bosne in Srbije, ki so zbežali pred Turki.

Sorodna novica 100 let od mirovne pogodbe, ki je ni ratificirala nobena stran

Po prvi svetovni vojni so 10. avgusta 1920, leto in pol od začetka mirovne konference v Parizu, zmagovalke vojne podpisale sporazum tudi z Osmanskim imperijem. Podpisali so ga v dvorcu v Sèvresu, predmestju Pariza, zato se pogodba imenuje Sevreška mirovna pogodba. "To je bil res klasični zmagovalni diktat nad poraženci. Ne samo da so Turki izgubili arabske province, ki so postale mandati – s pogodbo je bila osmanska država v bistvu zreducirana na Anatolijo in morske ožine s Carigradom in zaledjem," je ob 100-letnici podpisa pred dvema letoma za MMC dejal prof. dr. Andrej Rahten, znanstveni svetnik ZRC SAZU, redni profesor Univerze v Mariboru in dopisni član Avstrijske akademije znanosti. A ta mirovna pogodba ni nikoli postala veljaven mednarodnopravni akt, saj je ni ratificirala nobena od podpisnic.

Otomansko cesarstvo je potem de iure nehalo obstajati z lozanskim mirovnim sporazumom 24. julija 1923. Z njo so velesile priznale Turčiji suverenost v današnjem obsegu, torej tudi z armenskimi in kurdskimi območji. Turčija je privolila v zaščito grških in armenskih manjšin ter se strinjala z menjavo populacije z Grčijo. Ustanovljena je bila republika, ki je bila uradno ustanovljena 29. oktobra 1923 in jo je vodil Atatürk.

Še danes pa niso rešeni nekateri spori, ki izvirajo iz časov cesarstva. Med njimi je najbolj znan genocid nad Armenci med prvo svetovno vojno, ki ga Turčija kot naslednica cesarstva ne priznava.