Američani že deset let obračajo list, a zdi se, da se je 11. september za večno vrezal v njihov kolektivni spomin.

Najhujši teroristični napadi na ozemlju ZDA so zahtevali življenja 2.977 ljudi iz okoli 90 držav. Umrlo je tudi 19 teroristov, ki so ugrabili štiri letala in z dvema trčili v stolpnici Svetovnega trgovinskega centra (WTC) v New Yorku, z enim v Pentagon, eno pa je strmoglavilo na travnik v Pensilvaniji - na današnji dan leta 2001.

Naj spomnimo, kako je potekal tisti usodni dan. Pripadniki Al Kaide so se v Bostonu, Newarku in Washingtonu vkrcali na štiri potniška letala, ki so bila namenjena na Zahodno obalo ZDA. Potnike in člane posadke so zlahka obvladali - zagrozili so jim z noži za lepenko in lažnimi bombami -, saj je bilo dojemanje tovrstnih ugrabitev pred 11. septembrom 2001 drugačno kot danes. Vsi so pričakovali morebitne politične ali finančne zahteve, nekaj pogajanj in srečen razplet.

Tragedija v New Yorku
Potniki in člani posadke se uprejo šele v letalu united airlines 93, ki so ga teroristi hoteli strmoglaviti na kongres v Washingtonu. Letalo je zaradi posredovanja potnikov predčasno strmoglavilo na polje blizu Shankesvillea v Pensilvaniji. Najprej je ob 8.46 po krajevnem času letalo družbe American Airlines treščilo v severni, ob 9.03 pa še letalo družbe United Airlines v južni stolp WTC-ja. Nato so ob 9.37 z letalom American Airlines treščili v Pentagon. Vsa ta tri letala je ugrabilo po pet teroristov.

Najhuje je bilo v New Yorku, saj je bilo tu število žrtev največje (2.606), tragedija pa je trajala najdlje. Ljudje, ki so bili ujeti v vrhnjih nadstropjih stolpnic, so se skušali rešiti čez streho, a so bila vrata zaklenjena, pa tudi sicer jim zaradi močnega dima in ognja s helikopterji ne bi mogli pomagati. Veliko jih je nato raje skočilo v smrt, kot da bi zgoreli ali se zadušili, medtem ko je svet njihovo agonijo spremljal prek TV-zaslonov.

Skoraj 300 ljudi je umrlo na tleh, ko so se že rešili iz zgradbe, saj so nanje padali ljudje in ruševine. Umrlo je tudi 400 gasilcev in policistov, ki so reševali ljudi in zaradi slabe opreme niso slišali ukaza za evakuacijo, ko sta se stolpa začela podirati. V Pentagonu je umrlo 125 ljudi, v Pensilvaniji pa 40. Uradne številke žrtev so se iz leta v leto spreminjale, med drugim tudi zaradi prevar. Ljudje so prijavljali mrtve sorodnike, da bi dobili odškodnino.

Nepripravljenost na napade
Napadi so bili za ameriške oblasti popolno presenečenje, čeprav je neuradna vojna proti teroristični mreži Al Kaida, ki je sčasoma prevzela odgovornost za napade, potekala že več let, uradniki ameriške administracije demokratskega predsednika Billa Clintona pa so svoje naslednike iz administracije Georgea Busha mlajšega opozorili na nevarnost. Bush je bil med napadi v osnovni šoli na Floridi, nato pa so ga nekaj časa vozili po zraku nad ZDA, ker niso poznali vseh razsežnosti nevarnosti.
Uničenje dvojčkov WTC-ja je nazorno prikazalo "temno plat globalizacije", kot temu pravi Jonathan Powell iz Guardiana. Teroristi so Zahod napadli na domačih tleh, pri tem pa so uporabili orodja moderne svetovne skupnosti: splet, odprte meje in visokotehnološka letala.

Velika vojna proti terorizmu
Busheva administracija je po napadih in z uvodno svetovno podporo začela vojno proti terorizmu, ki traja še danes. Bush je ob podpori svetovnega javnega mnenja sprožil vojno v Afganistanu, da bi strmoglavil talibane, ki so dajali zavetišče Al Kaidi in njenemu voditelju Osami bin Ladnu. Naklonjenost sveta je trajala še kakšno leto, dokler Washington ni začel priprav na vojno proti Iraku, ki z napadi ni imel nič, a je Bushu javnosti uspelo prodati, da je tudi Irak posredno povezan z 11. septembrom.

Teroristični napadi so povzročili ogromno gospodarsko škodo, predvsem v New Yorku in širše, saj je borzni indeks Dow Jones v tednu dni po ponovnem odprtju zdrsnil za več kot 14 odstotkov, izpuhtelo pa je tudi 1.400 milijard papirnatega premoženja. Veliko škodo sta doživela letalska industrija in turizem, saj so po napadih za tri dni zaprli zračni prostor nad ZDA. Američani so po napadih najhitreje obnovili Pentagon, obnova "točke 0" v New Yorku pa še traja. Muzej v spomin na žrtve bo tako odprt šele prihodnje leto. Ob 10. obletnici bodo odprli spominski park, hitro pa raste tudi nova najvišja stolpnica v ZDA, ki bo v višino merila 541 metrov.
Bin Laden mrtev, ne pa tudi terorizem
A posledice 11. septembra segajo še dlje - po napadih so močno okrepili varnostne ukrepe na letališčih, zato je potovanje z letali postalo precej napornejše. Po nedavnem poročilu letalske industrije letališča po vsem svetu nepotrebni varnostni ukrepi stanejo več milijard evrov letno. Terorizem je dobil podobo - podobo dvojčkov, ki se sesuvata v prah, podobo letala tik pred tem, da trešči v južni stolp. 11. september se je uporabljal kot izgovor za številne represivne ukrepe in za številne nepotrebne (?) vojne proti terorizmu, ki v resnici niso prinesle nič koristnega, napadi in predsodki proti muslimanom pa so se močno povečali.

Osama bin Laden je res mrtev - a skoraj deset let po 11. septembru, Al Kaida pa živi naprej. Teroristični napadi so se po 11. septembru okrepili, bombe so odjeknile v Londonu, Madridu, Casablanci, Mumbaju, na Baliji ... Ali, kot v Guardianu piše Simon Jenkins: "Če bi se svet na bin Ladnove napade odzval zmerno, bi ta verjetno izginil sam od sebe. Celo talibane naj bi napadi osupili, skoraj celoten muslimanski svet pa je sočustvoval z Ameriko. To je bil bežen trenutek ameriške moralne nadvlade. A z začetkom vojaškega napada je Amerika to zaupanje v celoti zapravila."
Teorije zarot, muzeji, spomini
Newyorški gasilci, ki so takrat postali narodni heroji, se danes spopadajo z rakavimi obolenji in drugimi bolezni, ki so posledica vdihavanja smrtonosnega prahu in dima. Še naprej živijo tudi teorije zarote, o čemer smo že pisali. Mnogi Američani (in drugi) verjamejo teorijam, po katerih naj bi ameriška vlada napade inscenirala kar sama, da bi upravičila napad na Afganistan in Irak. Čeprav so nekateri tovrstni scenariji še tako absurdni, najdemo na spletu malo morje teorij zarote in deset let pozneje se le še krepijo.
Ob 10. obletnici so sicer ameriške oblasti izdale še neslišane zvočne posnetke iz pilotskih kabin, kontrol letenja in zvezne letalske agencije, v Washingtonu pa so v muzeju Newseum prvič javnosti predstavili predmete iz ruševin dvojčkov, ki jih je FBI takrat zaklenil v svoje arhive kot "dokazni material". Deset let pozneje Američanom ni nič lažje ob pogledu na okrvavljene čevlje ženske, ki je skočila skozi okno gorečega svetovnega trgovinskega centra, ali na čelado mrtvega gasilca.