Paravojaške sile bosanskih Srbov so ob pomoči tedanje Jugoslovanske ljudske armade (JLA), ki je bila pod nadzorom Beograda, napadle Sarajevo, da bi preprečile osamosvojitev Bosne in Hercegovine.

Prvi civilni žrtvi obleganja sta bili 34-letna Sarajevčanka Olga Sučić in 24-letna študentka medicine iz Dubrovnika Suada Dilberović. Ostrostrelci so ju ubili 5. aprila na mostu Vrbanja, nedaleč od trga, kjer so potekali protivojni protesti. Mostu danes pravijo tudi most Suade in Olge.

Sorodna novica "Tu v Sarajevu dobro vemo, kako je zdaj ljudem v Ukrajini"

Ostrostrelci so na ta dan streljali tudi na množico ljudi, ki se je zbrala na protivojnih protestih pred sedežem vlade in parlamenta. Sledil je napad vojske bosanskih Srbov in JLA na srednjo policijsko šolo, potem pa so hermetično zaprli vse ceste, ki so vodile v mesto.

Županja: Sarajevo je ohranilo dušo, energijo in dobre ljudi

Številne delegacije so na dan zaznamovanja 30. obletnice obleganja Sarajeva na mostu Suade in Olge položile cvetje in se poklonile žrtvam. Županja Sarajeva Benjamina Karić pa je ob tem sporočila, da je Sarajevo od obleganja ohranilo to, kar je najpomembnejše – dušo, energijo in dobre ljudi.

"Nobena od zlih stvari, ki so se nam zgodile med najdaljšim obleganjem kakega glavnega mesta v sodobni zgodovini, nas ni mogla ustaviti, ni jim uspelo uničiti naše usode, našega multikulturalizma, vsega tega, po čemer nas prepoznajo v Evropi in po svetu. Mesto Sarajevo je junaško mesto ter najboljši in največji dokaz neuničljivosti," je dejala Karićeva. "Upamo, da scenarij Ukrajine in Kijeva ter mnogih drugih mest ne bo enak bosansko-hercegovskemu," je dodala .

22 mrtvih, ko so čakali v vrsti za kruh

Vojska bosanskih Srbov je 6. aprila 1992 na pobočja okoli Sarajeva namestila topništvo takratne JLA. Na okoliške hribe je postavila okoli 120 raketometov in 250 tankov, ki so dan in noč obstreljevali mesto. Dnevno so v povprečju izstrelili 329 granat, največ, in to kar 3777, pa so jih izstrelili 22. julija 1993.

350.000 prebivalcev je bilo vsak dan izpostavljenih streljanju, na civiliste različnih narodnosti so ves čas prežali tudi ostrostrelci.

V treh letih in pol obleganja je Sarajevo zaznamovalo več še posebno krvavih dogodkov. Tako je 27. maja 1992 med ljudi, ki so čakali v vrsti za kruh, priletel tankovski izstrelek. Umrlo je 22 civilistov, 60 je bilo huje ranjenih.

Na osrednji sarajevski tržnici Markale je 5. februarja 1994 umrlo 68 ljudi, 144 pa je bilo ranjenih, ko je sredi polne tržnice razneslo tankovsko granato. Podoben incident se je zgodil 28. avgusta 1995, ko je na tržnici umrlo 38 ljudi.

Najdaljše obleganje mesta v zgodovini

Obleganje Sarajeva se je končalo šele 29. februarja 1996 in velja za najdaljše obleganje kakega glavnega mesta v sodobni zgodovini. V treh letih in pol, kolikor je trajalo, je umrlo 11.541 ljudi, med njimi 1601 otrok. Ranjenih je bilo najmanj 50.000 ljudi.

Zadnja žrtev obleganja Sarajeva je bila Mirsada Durić, ki jo je v napadu na tramvaj 9. januarja 1996 ubil ostrostrelec.

Tankovske granate so uničile tudi več kot 35.000 poslopij v mestu – bolnišnice, državne ustanove, kulturne in verske objekte, mostove. Med tarčami je bila tudi univerzitetna knjižnica, v obstreljevanju katere je konec avgusta 1992 zgorelo 1,7 milijona knjig.

Obsodbe na sodišču za vojne zločine

Zaradi obstreljevanja Sarajeva je haaško Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije na dosmrtno zaporno kazen obsodilo srbskega poveljnika Stanislava Galića, njegovega naslednika Dragomirja Miloševića pa na 29 let zapora.

Dosmrtno zaporno kazen je haaško sodišče zaradi istih obtožb dosodilo tudi nekdanjemu političnemu voditelju bosanskih Srbov Radovanu Karadžiću in vojnemu poveljniku Ratku Mladiću.