Zgodovina AI-ja se je začela s portugalskima študentoma, ki sta pred 60 leti nazdravila svobodi in morala zato v zapor. Beseda svoboda je bila v času diktature Antonia Salazarja na Portugalskem namreč prepovedana. Študenta sta bila obsojena na sedem let zapora. To je bil povod, da je britanski pravnik Benenson pozval k njuni pomilostitvi. "Odprite svoj časopis na kateri koli dan v tednu in videli boste poročilo o nekom, ki so ga nekje na svetu aretirali, ustrahovali ali usmrtili, ker so bili njegovi nazori ali vera nesprejemljivi za vlado," se je začel članek, ki ga je Benenson objavil 28. maja 1961.

Benenson je kasneje pojasnil, da ga je primer tako razjezil, da je želel mobilizirati svet. Načrt se je zdel preprost ‒ portugalski režim je nameraval zasuti s pismi. V članku v Observerju pred 60 leti pa je sprožil poziv za pomilostitev, v angleščini amnesty, vseh, ki so bili zaprti iz političnih ali verskih razlogov.

Kampanja je dobila zagon in nastal je Amnesty International, ki ima dandanes podpornike v več kot 150 državah, pisarne pa v okoli 70. Od takrat so izvedli več tisoč nalog in preiskovali stanje človekovih pravic po celem svetu. Delegacije redno zbirajo informacije na terenu, opazujejo sojenja, pregledujejo zapore in vodijo pogovore z vladami.

"Novi napadi ali stari napadi v novi preobleki"

"Šestdeset let delovanja Amnesty Internationala nas navdaja s ponosom zaradi vseh sprememb na bolje, ki jih je naše gibanje doseglo. Veseli smo, da je del teh prizadevanj in uspehov tudi Amnesty Slovenija," je povedala direktorica slovenske pisarne Nataša Posel. Kot je ocenila, se je svet v 60 letih delovanja AI precej spremenil. "Po eni strani se je mednarodno pravo človekovih pravic tudi zaradi naših prizadevanj okrepilo in razširilo, po drugi strani pa smo ves čas priča vedno novim napadom na človekove pravice ‒ ali pa starim napadom v novi preobleki," je povedala.

Poslova opozarja, da med drugim mučenje v rokah države ostaja trdoživo razširjeno po vsem svetu, tudi diskriminacija je stalnica, s katero se spopadajo različne manjšine. Vedno znova se pojavljajo poskusi omejevanja in zatiranja drugače mislečih, je poudarila. Med sodobnejšimi izzivi zaradi pospešene digitalizacije izpostavlja vprašanje množičnega nadzora, sovražnega govora in svobode govora. Druga urgentna sodobna grožnja pa je po njenem mnenju podnebna kriza, ki je tesno prepletena s človekovimi pravicami in ki terja takojšnje ukrepanje. Razmere na področju človekovih pravic je precej poslabšala tudi pandemija covida-19, je opozorila. "Pandemija je razkrila izjemno sistemsko neenakost po vsem svetu. Kot se je izkazalo, so med najbolj prizadetimi v svetu etnične manjšine, zaposleni v zdravstvu in ženske," je dejala.

Krepitev napadov na človekove pravice

Opažajo še, da so voditelji po vsem svetu, tudi v Sloveniji, izkoristili covid-19 za krepitev napadov na človekove pravice. "V slovenskem Amnestyju menimo, da so oblasti z nezadostnimi pripravami, zlasti na drugi val, ogrozile človekovi pravici do najvišje stopnje zdravja in do življenja stanovalcev domov za starejše, pa tudi pravice tam zaposlenih," je prepričana.

Pri AI jih skrbi tudi omejevanje pravice do protesta, ki se uresničuje skozi svobodo izražanja in svobodo mirnega zbiranja, saj je večino zadnjega leta veljala splošna prepoved zbiranj. "Šokantno je bilo videti, da so policisti izpred parlamenta odnašali ljudi, ki so tam popolnoma mirno in v skladu z zaščitnimi ukrepi prebirali slovensko ustavo," je dejala Poslova.

Glede transformacije AI v zadnjih 60 letih je Poslova poudarila, da je organizacija z boja za državljanske in politične pravice prešla tudi na ekonomske in socialne pravice. Organizacija pa že ves čas deluje na dveh ravneh, saj si na eni strani prizadeva za sistemske spremembe, na drugi pa mobilizira za zaščito konkretnih ljudi.

Med dosežki je tako navedla uspeh pri odpravljanju smrtne kazni in to, da je leta 1984 Generalna skupščina ZN-a po kampanji AI sprejela konvencijo proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju. AI je bil tudi pomembna gonilna silna pri vzpostavljanju Mednarodnega kazenskega sodišča, je dodala Poslova. Medtem organizacija še vedno dnevno sproža akcije za posamezne ljudi, ki jim kršijo človekove pravice. "Od samega začetka pa ostajamo demokratično gibanje ljudi, v katerem zaposleni in članstvo določamo usmeritve, kje in kako bomo skupaj dosegali nove zmage človekovih pravic," je poudarila direktorica.

Amnesty International ostaja ena vidnejših mednarodnih organizacij, ki se večinoma financira s pomočjo donatorjev in članov. Organizacija je leta 1977 prejela Nobelovo nagrado za mir. V Sloveniji obstaja od leta 1988, ko je ustanoviteljica slovenskega Amnestyja takrat 16-letna Suzana Dewa skupaj s skupino mladih zanesenjakov ustanovila prvo skupino Amnesty v takratni Jugoslaviji.