Trump je s sobotno odločitvijo o uvedbi carin na uvoz iz Mehike in Kanade (oboje po 25-odstotni stopnji) in Kitajske (zvišanje za deset odstotnih točk) napravil prvi korak k uresničenju večkrat izrečene grožnje, ki je zdaj sicer zastal najmanj za 30 dni. Ta korak je med drugim utemeljil z domnevno nepoštenim odnosom teh držav do ZDA.

Po pogovoru s predsednico Mehike Claudio Sheinbaum pa je Trump v ponedeljek na družbenih omrežjih sporočil, da bo uvedbo carin zoper Mehiko zamaknil za en mesec. Pogovor je označil za "zelo prijateljskega".

"V pogovoru sva se dogovorila, da bomo za en mesec ustavili predvidene carine, v tem času pa bodo potekala pogajanja," je zapisal. Zamrznitev uvedbe carin za mesec dni je potrdila tudi mehiška predsednica.

Mehika je privolila v to, da bo nadzor na svoji strani meje okrepila z 10.000 pripadniki nacionalne garde, ki naj bi ustavili pretok nezakonitih mamil.

Dogovor vključuje tudi zavezo ZDA, da si prizadeva preprečiti tihotapljenje orožja v Mehiko, je sporočila Sheinbaum. Mehiške mamilarske tolpe namreč večinoma uporabljajo ameriško orožje.

Ameriški mediji poročajo, da je Claudia Sheinbaum dogovor o napotitvi dodatnih 15.000 vojakov dosegla že s prejšnjo ameriško vlado Joeja Bidna, a dogovora ni uresničila. Zdaj naj bi torej na mejo poslala 10.000 vojakov.

Enomesečni zamik uvedbe ameriških carin bosta državi izkoristili za nadaljnja pogajanja, je sporočil Trump.

Trudeau napovedal vrsto ukrepov

Tudi kanadski premier Justin Trudeau je pozno zvečer po telefonskem pogovoru s Trumpom sporočil, da ZDA naslednjih 30 dni še ne bodo uvedle carin na uvoz iz Kanade.

"Pravkar sem imel dober pogovor s predsednikom Trumpom," je na družbenem omrežju X objavil Trudeau in med drugim navedel, da bo Kanada na mejo poslala skoraj 10.000 policistov ali vojakov, mamilarske kartele razglasila za teroristične organizacije ter imenovala posebnega uradnika za boj proti mamilu fentanil in zatrla pranje denarja.

Trudeau je dodal, da bo Kanada uveljavila 900 milijonov ameriških dolarjev vreden načrt za zavarovanje južne meje z ZDA, kar predvideva dodatnih 10.000 policistov in drugih uradnikov na meji. Kanada je že decembra sporočila, da jih je namestila 8500.

Uradniki bodo imeli na voljo dodatne helikopterje in dodatno tehnologijo, za boj proti organiziranemu kriminalu bo na voljo dodatnih 200 milijonov dolarjev, državi pa bosta ustanovili skupno delovno skupino proti tihotapljenju mamil in pranju denarja.

Trump je mamilarske kartele z izvršnim ukazom že razglasil za teroristične organizacije, zdaj bo to storila tudi Kanada.

V naslednjih 24 urah naj bi pogovori o carinah stekli tudi med Belo hišo in Kitajsko.

Napoved povračilnih ukrepov

Kanada je v primeru uvedbe ameriških carin predtem napovedala, da bi uvedla podobne carine na ameriški uvoz. Protiukrepe bi sprejela tudi Kitajska, ki za zaščito svojih interesov napoveduje tožbo pri Svetovni trgovinski organizaciji (WTO).

Trump je dejal, da bodo Američani zaradi 25-odstotnih carin morda občutili gospodarsko "bolečino", vendar bo ta "vredna cene", ki jo bodo plačali. "Morda nas bo kratkoročno malo bolelo, a ljudje to razumejo. Dolgoročno gledano, so bile ZDA ogoljufane od praktično vseh držav na svetu," je dejal.

Predviden padec BDP-ja Mehike in Kanade

Mednarodna trgovinska zbornica ocenjuje, da bodo ameriške carine povzročile 10-odstotni upad izvoza Mehike in štiriodstotni padec mehiškega bruto domačega proizvoda v letu dni.

Predlagane carine na uvoz iz Kanade pa naj bi povzročile 2,6-odstotni padec BDP-ja Kanade.

Kitajski juan, kanadski dolar in mehiški peso so izgubili vrednost v odnosu do ameriškega dolarja. Ker sta Kanada in Mehika glavna dobavitelja surove nafte za ZDA, so cene nafte v ZDA narasle za več kot odstotek.

Analitiki ocenjujejo, da bi lahko ameriške carine Kanado in Mehiko potisnile v recesijo, v ZDA pa sprožile t. i. stagflacijo, stanje visoke inflacije, stagniranja gospodarske rasti in povišanje brezposelnosti.