7. novembra 1917 ob 21.45 je bila premagana manjševiško-eserska vlada, z njenim zlomom pa je bilo konec zatiranja in poniževanja carske Rusije. Vsa oblast je prešla v roke delavskih in vojaških svetov, po državljanski vojni, ki se je končala leta 1921, pa se je nova oblast uveljavila po vsej državi. Revolucija se imenuje oktobrska zato, ker se je po julijanskem koledarju, ki ga poznajo v Rusiji, revolucija začela 25. oktobra.
Mešani spomini na revolucijo
Leta 2004 je ruska duma praznik odpravila zaradi prevelike ideološke zaznamovanosti praznika, sosednja Ukrajina pa je praznik odpravila že pred leti. Ruski predsednik Vladimir Putin, ki si prizadeva za vrnitev nekdanjega ugleda in moči Rusije, se je oddaljil od Lenina. Nedavna javnomnenjska raziskava je sicer pokazala, da kar 40 odstotkov Rusov verjame, da je bila revolucija v splošnem pozitivna, neka druga raziskava pa pravi, da bi 35 odstotkov Rusov podprlo vrnitev sovjetskega sistema.
Oktobrska revolucija je bila po februarski revoluciji druga stopnja revolucije leta 1917, ki jo je vodil Vladimir Lenin, središče revolucije pa je bil Sankt Peterburg. Revolucija pomeni mejnik v graditvi prve socialistične države na svetu.
Znak za napad je dala Aurora
Revolucijo so vodili boljševiki skupaj z levo usmerjenimi socialističnimi revolucionariji in anarhisti. Delavci pod vodstvom boljševikov so vladna poslopja napadli 6. novembra 1917 in dan pozneje po signalu s križarke Aurora ob 21.45 zavzeli Zimsko dvorec v Sankt Peterburgu, v kateri je imela sedež provizorična vlada pod vodstvom Aleksandra Kerenskega. V Smolnem se je potem zbral vseruski kongres Sovjetov in pod Leninovim vodstvom sestavil prvo sovjetsko vlado in svet ljudskih komisarjev. Oktobrski revoluciji je sledila državljanska vojna, leta 1922 pa je bila ustanovljena Sovjetska zveza.
Julija 1917 so delavci, nezadovoljni z gospodarskim položajem, odšli na ulice in protestirali proti provizorični vladi Kerenskega, ki je začasno prevzela oblast, potem ko je car Nikolaj II. odstopil prestol v svojem imenu in v imenu svojega sina carjeviča Alekseja svojemu bratu, velikemu grofu Mihaelu Aleksandroviču, a slednji ni bil nikoli okronan, saj je zavrnil prestol. Vlada je boljševike obtožila, da spodbujajo upornike, zato so se številni, tudi Lenin, umaknili na varno. Boljševiki so julija in avgusta delovali napol v ilegali, pridružil pa so se jim tudi radikalni socialni demokrati, med njimi tudi Lev Trocki, ki je pozneje igral pomembno vlogo.
K. T.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje