Avstralska ustava, ki je bila sprejeta konec 19. stoletja, aborigine in prebivalce v ožini Torres omenja le bežno, saj predvideva, da je bilo to območje pred prihodom belcev nenaseljeno. V tem kontekstu ni presenetljivo, ali pač, da ustava še vedno vsebuje člene, ki omogočajo sprejemanje diskriminatornih zakonov do določenih ras - med drugim jim lahko prepovedo udeležbo na volitvah.

Slaba podpora referendumom
''Prav je, da rečemo 'da' razumevanju naše zgodovine, da rečemo 'da' spremembam ustave in da rečemo 'da' prihodnosti, ki mora biti enotna in složnejša,'' je dejala avstralska premierka Julia Gillard. Spodbudne besede so še kako na mestu, če vemo, da so avstralski volivci leta 1999 na referendumu zavrnili predlog spremembe preambule, ki je predvidevala priznanje aboriginov in prebivalcev ožine Torres kot staroselcev.

V zadnjih 111 letih so v Avstraliji potrdili le osem izmed 44 referendumov, piše britanski Telegraph. Med njimi je bil zadnji sprejet leta 1967, ko so iz ustave umaknili določilo, ki staroselcev ni vključevala v popis prebivalstva. Referendum je takrat podprlo kar 90 odstotkov volivcev.

Na pobudo Gillardove je 19-članska komisija, med katerimi so bili tudi staroselci in so jo sestavljali odvetniki, politični in družbeni veljaki ter akademiki, napisala 300 strani dolgo poročilo. V njem je ugotovila, da je treba spremeniti sporne ustavne člene ter aboriginom in prebivalcev ožine Torres priznati , da so bili prvi naseljenci avstralske celine.

Priznati jim morajo tudi njihovo povezanost z zemljo in vodo ter njihovo kulturno dediščino, saj je le tako mogoč njihov napredek. Staroselci, ki jih je v 23-milijonski Avstraliji pol milijona, so nižje izobraženi, večinoma živijo na pragu revščine, posledično pa je tudi njihova življenjska doba krajša, kažejo statistični podatki.