Komisija je tako uradno potrdila datum in kraj smrti vodje srbskega četniškega gibanja. Po besedah predsednika komisije Slobodana Radovanovića je bil Mihaijlović usmrčen in pokopan v bližini nekdanjega zapora na Adi Ciganliji, po navedbah prič pa so njegovo truplo nato najverjetneje premestili na drug kraj, vendar je zelo malo možnosti, da bi kadar koli ugotovili kraj poznejšega pokopa.

Radovanović je pojasnil, da o kraju in času usmrtitve niso našli neposrednih podatkov, ampak so sklepali na podlagi številnih dokumentov iz arhivov ter s pomočjo pričevanj "iz druge ali tretje roke".

Člani komisije pričakujejo, da bodo zbrani podatki in dokumenti pomagali pri osvetlitvi zgodovine, pomembni pa bodo tudi za postopek rehabilitacije Mihailovića, kar je leta 2006 na srbskem sodišču zahteval njegov vnuk.

Najprej proti nacistom, nato skupaj z njimi
Potem ko je leta 1941 v takratni okupirani Jugoslaviji Mihailović kot prvi organiziral odpor proti nacistom, je pozneje prestopil na drugo stran in se začel skupaj z Nemci bojevati proti partizanom pod vodstvom Tita.

Po koncu vojne je bil obsojen kolaboracije z nacisti in vojnih zločinov proti lastnemu narodu ter obsojen na smrt. Kljub temu za številne v Srbiji velja za borca za Srbe in žrtev komunistične represije. Poleg tega ga je leta 1948 za zasluge v boju proti nacistom postumno odlikoval ameriški predsednik Harry Truman, ker je rešil ameriškega pilota, ki so ga sestrelili.

Zaradi delitev, ki jih Mihailović še vedno povzroča med Srbi, so ustanovili posebno komisijo, katere naloga je bila ugotoviti kraj usmrtitve in pokopa, kar je veljalo za eno največjih skrivnosti srbske povojne zgodovine.