88-letni Friend, ki ga je sinoči gostil Studio City, se je po 66 letih prvič vrnil na srbska tla, da bi pričal pred sodiščem v Beogradu za rehabilitacijo Dražena Mihailovića. Po njegovih besedah je drugo svetovno vojno s kolegi preživel prav z Mihailovićevo pomočjo.
Četniški general je s svojo vojsko rešil več kot 500 ameriških vojnih pilotov, ki so bili leta 1944 sestreljeni nad ozemljem tedanje Jugoslavije.

Večna hvaležnost
Friendovo letalo so 6. junija 1944 sestrelila nemška bojna letala med vračanjem z zračnih napadov na naftna polja v Romuniji. "Od tistega usodnega dne je že več kot 47 let, a nič, kar se je pripetilo od takrat dalje, ne more zmanjšati moje odločenosti, da poplačam dolg hvaležnosti generalu Mihailoviću," je pripovedoval Friend takrat v svojem pričevanju.
"Mihailović ni bil hudodelnež, ampak heroj," je povedal Friend v nedavnem intervjuju za AP. "Rešil je 500 ljudi in jim pomagal, da se ponovno združijo s svojimi družinami. In ni rešil le 500 življenj, ampak na tisoče njihovih prihodnjih generacij, ki danes živijo v ZDA."
Friend je za Studio City pojasnil, kako so njega in preostali del njegove ekipe takoj po rešitvi iz gorečega bombnika srbski domačini zbrali, nato pa so jih četniški vojaki odpeljali z območja, da bi se izognili nemškim patruljam, ki so videle njihova padala in so že preiskovala območje. Četniki so Američane popeljali v gore, jih tam skrili, nahranili in jim postregli z rakijo. Ko je bilo varno, so jih pod zaščito Mihailovićevih sil premestili v srbsko vasico Pranjani, preden so bili nazadnje evakuirani v Italijo.

"Žrtvovali življenja za Američane"
V Pranjanih je Friend tudi osebno spoznal generala. Mihailović je rešenim vojakom podrobno razlagal (v francoščini, nato pa je eden izmed njegovih podrejenih to prevedel v angleščino) o njegovih povojnih načrtih za demokratično obliko vlade v Jugoslaviji.
"Povedal nam je, da bodo, ko bo napočil čas in ko se bodo zavezniki vrnili v Jugoslavijo, njegove sile, če bo potrebno, žrtvovale svoja življenja za Američane in zaveznike," se spominja Friend. 9. avgusta 1944 so iz Pranjanov evakuirali več kot 200 zavezniških vojakov.

Leta 1948 je na predlog generala Dwighta D. Eisenhowerja ameriški predsednik Harry Truman podelil častno medaljo za zasluge generalu Draži Mihailoviću kot priznanje za njegove zasluge pri zavezniškem cilju. Med drugim je Truman o Mihailoviću dejal naslednje: "S pomočjo neustrašnih prizadevanj njegovih čet so številne ameriške letalce rešili in jih varno vrnili pod prijateljski nadzor."
A prvič - in edinkrat - v zgodovini so nagrado Legije za zasluge označili za "tajno" in jo ohranili kot skrivnost. Za podelitev nagrade je javnost izvedela šele 20 let kasneje, leta 1967, po posredovanju kongresnika Edwarda J. Derwinskega. Po poročanju AP-ja, ki se sklicuje na različne zgodovinarje, se je ameriški predsednik Franklin D. Roosevelt namreč odločil slediti vzoru britanskega premierja Winstona Churchilla in namesto Mihailovića podpreti raje Titove partizane. "To je bila povsem politična odločitev," pravi Friend. "V prvih dveh letih vojne sploh še ni bilo partizanov, ki bi se borili z nacisti v Jugoslaviji."
Kljub nasprotovanju Amerike so leta 1946 v Titovi Jugoslaviji Mihailovića na političnem procesu obsodili na smrt zaradi sodelovanja z okupatorjem. "Nikakor ni mogoče, da bi on sodeloval z Nemci," je odločen Friend. "Ameriško zunanje ministrstvo je jugoslovanski, to je Titovi, vladi sporočilo, da imajo številne dokaze, ki bi jih radi predstavili na sojenju. Hoteli so jih poslati v Jugoslavijo, a jih niso sprejeli," končuje Friend v Studiu City.
Veto ministrstva
Preživeli vojaki so ameriškemu kongresu podali prošnjo za postavitev javnega spomenika Mihailoviću že leta 1976, od takrat pa je senat že dvakarat predlog potrdil, a ga je vsakokrat zavrnilo zunanje ministrstvo z argumentom, da morda to ne bi bilo po godu jugoslovanski komunistični oblasti.
O operaciji Halyard, kot se imenuje operacija reševanja 500 ameriških vojakov, sicer govori tudi knjiga The Forgotten 500 avtorja Gregoryja A. Freemana.