V enoti, ki je prišla v Kunduz, naj bi bili ameriški, britanski in nemški vojaki, ni pa znano, koliko jih je.

Natove sile so lani končale bojno misijo v Afganistanu in jo preoblikovale v misijo za urjenje in svetovanje afganistanskim vojakom in policistom, v kateri sodeluje okoli 13.000 vojakov. V bojnih operacijah pa naj Nato ne bi več sodeloval.

To sicer ne velja za ameriške sile, ki so še ohranile možnost posredovanja. Izkoristile so jo že v torek, ko so ameriška letala izvedla letalske napade na položaje talibanov na območju Kunduza.
Kot so sporočili iz Nata, so ameriška letala od torka izvedla tri napade - enega na obrobju Kunduza, dva pa v bližini tamkajšnjega letališča, pri čemer naj bi bila po navedbah afganistanske obveščevalne agencije ubita regionalni vodja talibanov in njegova desna roka, kar pa talibani zanikajo.
V mestu po poročanju BBC-ja potekajo srditi spopadi. Washington priznava, da jim je zavzetje Kunduza prekrižalo načrte, da pa so prepričani, da bodo afganistanske varnostne sile sposobne mesto spet zavzeti.

Talibanski udarec vladi
Kunduz, pomembno trgovsko središče s 300.000 prebivalci, ki leži na poti med prestolnico Kabul in Tadžikistanom, je sicer prvo glavno mesto kake afganistanske pokrajine, ki so ga talibani uspešno zavzeli po padcu njihovega režima leta 2001.

S tem so zadali pomemben udarec leto dni stari afganistanski vladi, pa tudi Natu, ki je umaknil svoje bojne sile pred devetimi meseci. Postavlja se tudi resno vprašanje usposobljenosti afganistanskih vojakov, ki naj bi sami skrbeli za varnost v državi. Vprašljivi so tudi načrti ZDA, da bi iz Afganistana umaknili večino svojih sil do konca prihodnjega leta.