2.500 članov loje džirge je po štirih dneh pogajanj soglasno podprlo sporazum in tako odprlo pot za načrtovano mednarodno vojaško prisotnost v Afganistanu tudi po letu 2014, ko se bo iz države umaknila velika večina tujih vojakov pod poveljstvom zveze Nato, ki jih je zdaj v Afganistanu še 75.000. Če bo sporazum zdaj potrdil še parlament, naj bi v državi do leta 2024 ostalo do 15.000 vojakov.

"Glede na trenuten položaj in potrebe Afganistana loja džirga podpira vsebino sporazuma med Afganistanom in ZDA. Loja džirga poziva, naj predsednik sporazum podpiše še pred koncem letošnjega leta," je povedal podpredsednik sekretariata loje džirge Fazl Karim Imak in dodal, da bo sporazum koristil nacionalnemu interesu Afganistana.

Karzaj dejal, da bo podpisal sporazum
Odločitev skupščine sicer ni zavezujoča, a ima njena beseda veliko težo, zato jo bo moral predsednik Hamid Karzaj vsaj načeloma upoštevati. Karzaj je pred tem sicer napovedal, da bo moral podpis varnostnega sporazuma počakati na izvedbo predsedniških volitev, ki bodo aprila letos, po tokratnem dogovoru pa je ob zaključku plemenske skupščine dejal le, da bo sporazum podpisal, ni pa povedal, kdaj.

Karzaj je ob koncu skupščine dejal še, da bo sporazum podpisal le, če bodo ZDA sodelovale v afganistanskih prizadevanjih za dosego miru s talibanskimi uporniki, ki se že 12 let borijo proti vladi in njenim tujim zaveznikom. Zahteval je tudi, da Američani končajo racije na afganistanskih domovih. "Če bodo ZDA še enkrat posredovale v afganistanskih domovih, sporazuma ne bo," je zagrozil.

Karzaj pred sebe dobil 31 točk predlogov
Loja džirga je predlagala več sprememb in dopolnil k osnutku sporazuma z ZDA. Vodje vsakega izmed 50 odborov loje džirge so predstavili svoje pripombe in predloge predstojniku skupščine, predsedniku Karzaju pa so nato skupaj posredovali 31 točk predlogov. V njih loja džirga ZDA med drugim poziva, naj čim prej izpusti 19 afganistanskih zapornikov iz svojega taborišča za osumljene teroriste Guantanamo na Kubi.

Eden največjih sporov med Afganistanom in ZDA glede sporazuma je bilo vprašanje imunitete ameriških vojakov pred afganistanskimi zakoni, če zagrešijo zločin v Afganistanu. Karzaj je moral na koncu popustiti, tako da sporazum to imuniteto načeloma priznava, skupščina pa je glede tega pozvala, naj se ameriškim vojakom čim pogosteje sodi v Afganistanu, če je to le mogoče. Obenem bi morala sojenja, tako v Afganistanu kot v tujini, potekati ob prisotnosti afganistanskih tožilcev in članov družin žrtev.

Nočne racije se morajo končati
Jabolko spora so bile tudi racije ameriških sil v afganistanskih domovih. Loja džirga je pozvala, naj se nočne racije ameriških sil nemudoma končajo. Ameriški vojaki naj bi glede na predloženi osnutek sporazuma sicer te racije izvajali le v izrednih primerih. Če se ZDA ne bodo držale obljub, naj Afganistan odstopi od sporazuma, terja skupščina.

Ameriške sile ne bi smele imeti tudi lastnih zaporov in pripornih centrov v Afganistanu ter ne smejo afganistanskega ozemlja uporabljati kot izhodiščno točko za vojaške operacije proti drugim državam, je predlagala skupščina. Pozvala je k polni obdavčitvi ameriških pogodbenikov in dobaviteljev v Afganistanu, medtem ko bi bili po sedanjem osnutku sporazuma opravičeni plačila davka.

ZDA: Če ne bo podpisa, ne bo pomoči za Afganistan
Da varnostni sporazum z ZDA stopi v veljavo, ne bo dovolj le Karzajev podpis, ampak ga mora potrditi tudi afganistanski parlament. Ameriški State Department je zagrozil, da bi, če podpisa sporazuma, ki določa tudi pogoje ameriških protiterorističnih misij in urjenje afganistanskih sil, ne bo, to lahko ogrozilo več milijard dolarjev vredno pomoč za Afganistan.