Zagovorniki že dolgo pozivajo k plačilu odškodnin ali pa kakšnim drugim oblikam povražila za suženjstvo, a je gibanje šele v zadnjem času dobilo zagon po svetu, pri čemer so na čelu prizadevanj afriške in karibske države.

"Ni denarja na svetu, ki bi lahko popravil škodo, ki jo je povzročila čezatlantska trgovina s sužnji ... Ampak zagotovo je to zadeva, s katero se mora svet soočiti in je ne more več ignorirati," je povedal Akufo-Addo na konferenci v ganski prestolnici Akri.

Sorodna novica Kaj bom storila z odškodnino za zasužnjenje? Kupila sužnja.

Na dogodku naj bi dorekli akcijski načrt pod vodstvom Afrike, pri čemer bi vzpostavili afriški odbor strokovnjakov, ki bi nadziral izvedbo načrta in okrepil sodelovanje s širšo diasporo, je razbrati iz ciljev konference, objavljenih na uradni spletni strani.

"Celotno obdobje suženjstva je pomenilo, da je bil naš napredek, gospodarski, kulturni in socialni, zavrt," je med drugim opozoril Akufo-Addo. "Ne da se izmeriti posledic takih tragedij, vseeno pa jih je treba priznati."

Na milijone prodanih v suženjstvo

Od 15. do 19. stoletja je bilo najmanj 12,5 milijona Afričanov ugrabljenih, prepeljanih na evropskih ladjah čez ocean na ameriška tla in prodanih v suženjstvo.

Tisti, ki so preživeli brutalno popotovanje, so končali na plantažah v obeh Amerikah, večinoma v Braziliji in na Karibih, kjer so v nečloveških razmerah garali za svoje lastnike, medtem ko so se evropski priseljenci okoriščali z njihovim delom.

Septembra so Združeni narodi v svojem poročilu zapisali, da bi države lahko razmislile o denarnih odškodninah, a so ob tem opozorili, da bi bili pravni zahtevki lahko zelo zapleteni, ker je preteklo že toliko časa, kot tudi identificiranje žrtev in storilcev.

Akufo-Addo je dejal, da pozdravlja odločen poziv karibskih narodov po odškodninah. "Mi v Afriki moramo za dosego cilja sodelovati z njimi," je dejal ob aplavzu občinstva, v katerem so bili med drugimi tudi preostali vodje in delegati afriških in karibskih držav.