Za približno 60 držav in EU pa bodo 9. aprila uvedene dodatne še višje carine. Za Unijo se bo skupna dodatna carinska stopnja tako ustavila pri 20 odstotkih.

Predsednik ZDA Donald Trump je z objavo carin v sredo pretresel svet. Finančni trgi v ZDA in po svetu zaznavajo občutne padce, strokovnjaki pa govorijo o izjemno nepremišljeni in nerazumljivi potezi, ki bo pretresla mednarodne ekonomske odnose ter imela negativne posledice za ves svet, tudi in predvsem za ZDA. Ameriški predsednik medtem potezo označuje za dan osvoboditve in trenutek, ko ZDA, potem ko jih je svet leta "obiral", čakata izjemen razcvet in nova zlata gospodarska doba.

Ekonomska stroka na drugi strani pa govori o izjemno nepremišljeni in nerazumljivi potezi, ki bo pretresla mednarodne ekonomske odnose ter imela negativne posledice za ves svet, tudi za ZDA.

Sorodna novica Ivanc o carinah: Odločitev o odzivu EU-ja bo težka. Damijan: Učinek na Slovenijo bo majhen.

Trump: Vrnili bomo delovna mesta

Trump je na omrežju Truth Social presodil, da bo Kitajska prizadeta veliko huje kot ZDA. Dodal je, da se je Kitajska tako kot številne druge države do ZDA vedla "nesprejemljivo slabo", ZDA pa da so bile neumne in nemočne, česar je zdaj po njegovih besedah konec.

"Vrnili bomo delovna mesta in podjetja kot še nikoli do zdaj," je napovedal. Zapisal je še, da imajo ZDA že zdaj za več kot pet tisoč milijard naložb in da to število hitro raste. "To je gospodarska revolucija in mi bomo zmagali," je sporočil.

Američane je ob tem pozval, naj vztrajajo. "Zdržite, ne bo lahko, a končni rezultat bo zgodovinski," je zagotovil.

Trump po uvedbi carin sicer pušča odprto možnost pogajanj, vendar pa pri tem pravi, da pričakuje zelo velikodušne ponudbe in predvsem selitev proizvodnje v ZDA. Večina prizadetih držav in skupin držav pušča možnosti za pogajanja odprte, a obenem snujejo tudi protiukrepe. Te je že napovedala Kitajska, in sicer bo z 9. aprilom uvedla 34-odstotne dodatne carine na uvoz iz ZDA.

"Največji poseg v trgovino"

"To je največji posamezni poseg v trgovino v času našega življenja," je, kot je poročal Reuters, poudarila Kelly Ann Shaw, odvetnica pri Hogan Lovells in nekdanja svetovalka Bele hiše za trgovino v Trumpovem prvem mandatu.

Shaw je v četrtek na dogodku neprofitne organizacije Brookings Institution povedala, da pričakuje, da se bodo carine sčasoma spremenile, saj si bodo države prizadevale doseči nižje stopnje. "Ampak, učinek bo velikanski. To je tektonski in pomemben premik v načinu trgovanja z vsako državo na svetu," je dodala.

Trumpova napoved carin v sredo je do temeljev pretresla svetovne borze in do petkovega zaključka trgovanja izbrisala neverjetnih pet bilijonov (ameriških trilijonov) dolarjev vrednosti podjetij na borznem indeksu S & P 500, kar je rekorden dvodnevni padec. Cene nafte in surovin so strmoglavile, vlagatelji pa so zbežali v varnost državnih obveznic.

Najhujši borzni padci po covidu-19

Indeksi so zgrmeli na dno že v četrtek, padci pa so se nadaljevali tudi v petek, ko je Kitajska udarila nazaj s svojimi 34-odstotnimi carinami.

Širši indeks Standard & Poor's 500 je v primerjavi s petkom preteklega tedna padel za 506,86 točke oziroma 9,1 odstotka, na 5074,08 točke, industrijski indeks Nasdaq Composite za 3269,07 točke oziroma 7,9 odstotka, na 38.314,86 točke, tehnološki indeks Nasdaq Composite pa za 1735,20 točke oziroma deset odstotkov, na 15.587,79 točke, navaja STA.

Trump je napoved carin v sredo naravnal na trenutek po zaprtju borz, ker se je zavedal, da reakcije ne bodo pozitivne, čeprav takšnih padcev, kot so se zgodili v četrtek in petek, ni pričakoval. V sredo so indeksi celo narasli. Dow Jones je pridobil 0,56 odstotka, S & P 500 je napredoval za 0,70 odstotka, Nasdaq pa 0,87 odstotka.

Dow Jones je v četrtek, ko so carine in njihove posledice zasenčile vse druge novice, padel za 3,39 odstotka. S & P 500 je potonil za 4,84 in Nasdaq za 5,97 odstotka. Trump se je v četrtek umaknil na Florido, spotoma pa namignil, da se bo pripravljen pogajati z državami o znižanju carinskih stopenj, če mu bodo ponudile kaj "veličastnega".

Trepetanje pred "stagflacijo"

Ministrstvo za delo ZDA je v petek objavilo pozitivno poročilo o zaposlovanju v marcu, ki je analitike glede na vsa odpuščanja v zvezni vladi pozitivno presenetilo, vendar pa ga vlagatelji praktično niso imeli za mar. Trump se je s poročilom pohvalil, obenem pa je skušal krivca za borzne padce najti v predsedniku centralne banke Federal Reserve Jeromu Powllu, ki ga je pozval, naj "se neha igrati politike in zniža obrestne mere".

Powell mu je odvrnil, da politike ne bodo spreminjali. Pričakuje, da bo Trumpova carinska politika pospešila inflacijo in zavrla gospodarsko rast. Izraza "stagflacija", pred katero zdaj v ZDA trepetajo bolj kot pred inflacijo, mu ni bilo treba posebej izpostaviti.

S & P 500 je v petek padel za 322,44 točke oziroma šest odstotkov, Dow Jones za 2231,07 točke oziroma 5,5 odstotka, Nasdaq pa za 962,82 točke oziroma 5,8 odstotka.

S & P 500 je letos izgubil 807,55 točke oziroma 13,7 odstotka, Dow Jones 4229,36 točke oziroma 9,9 odstotka, Nasdaq pa 3723,01 točke oziroma 19,3 odstotka.

Sorodna novica Zaradi novih ameriških carin borze v rdečem, pocenitev nafte in podražitev evra

Prva faza

Medtem ko bodo v prvi fazi veljale 10-odstotne dodatne carine na uvoz blaga iz velikega dela sveta, pa bodo 9. aprila za okoli 60 držav in EU začele veljati še precej višje dodatne carine. Za EU bodo te npr. pri 20 odstotkih, za Švico pri 31 odstotkih, za Kitajsko pri 34 odstotkih (z do zdaj uveljavljenimi skupaj pri 54 odstotkih), za Japonsko pri 24 odstotkih, za Južno Korejo pri 25 odstotkih in za Indijo pri 26 odstotkih.

Če so po eni strani na seznamu razna miniaturna ozemlja, kot so antarktični otok Heard in otočje McDonald, kjer živijo le pingvini, ter čezmorska območja velikih držav, kot je Francija, pa na seznamu npr. ni Rusije in Kube. V Washingtonu to pojasnjujejo z besedami, da s tema državama zaradi uvedenih sankcij ZDA praktično ne trgujejo.

Uveljavitev 10-odstotnih carin ne bo veljala niti za sosednji Kanado in Mehiko, saj je Trump carine za uvoz iz obeh držav v višini 25 odstotkov že uvedel. Ne veljajo pa za uvoz, vključen v sporazum o prosti trgovini med ZDA, Kanado in Mehiko (USMCA). Če bodo te dodatne carine po pogajanjih ukinjene, bodo za obe državi veljale 12-odstotne carine, razen za uvoz, ki je del USMCA.

Sorodna novica Trump: Kitajska z uvedbo carin na ameriško blago odigrala narobe, zajela jo je panika

Sektorske carine

ZDA so sicer doslej že uvedle tudi več t. i. sektorskih carin. Med drugim so tako sredi marca začele veljati 25-odstotne carine na uvoz jekla in aluminija, v četrtek pa dodatne 25-odstotne ameriške carine za avtomobile. Maja ali pozneje naj bi sledile še enake dodatne carine za avtomobilske dele.

Za to blago nove Trumpove carine ne veljajo. Prav tako za zdaj ne veljajo za farmacevtske izdelke, baker, čipe, les, zlato, energijo in nekatere rudnine, ki niso na voljo v ZDA.
Trump sicer pušča odprto možnost pogajanj, vendar pa pri tem pravi, da pričakuje zelo velikodušne ponudbe in predvsem selitev proizvodnje v ZDA. Večina prizadetih držav in skupin držav pušča možnosti za pogajanja odprte, a obenem snujejo tudi protiukrepe. Te je že napovedala Kitajska, in sicer bo z 9. aprilom uvedla 34-odstotne dodatne carine na uvoz iz ZDA.

Evropski komisar: Carine so škodljive in neupravičene

Evropski komisar za trgovino Maroš Šefčovič je v petek zvečer sporočil, da je bil v pogovoru s predstavniki Trumpove administracije jasen, da so ameriške carine škodljive in neupravičene. "Trgovinski odnosi med EU-jem in ZDA potrebujejo svež pristop. Unija je zavezana k smiselnim pogajanjem, je pa tudi pripravljena braniti svoje interese," je zapisal na omrežju X.

Po objavi "vzajemnih" carin se je v ZDA in po svetu vnela razprava o tem, kako je Trumpova administracija prišla do tako visokih dodatnih carinskih stopenj, glede na to, da vsaj večina razvitih držav na uvoz iz svojih partneric po desetletjih globalizacije v povprečju uveljavlja bistveno nižje carinske stopnje.

Čeprav so v Beli hiši objavili na videz kompleksna metodološka pojasnila in formulo za izračun, pa se je na koncu izkazalo, da so preprosto delili primanjkljaj ZDA v menjavi z blagom z določeno trgovinsko partnerico in ga delili s skupnim uvozom iz te države ali skupine držav. Storitvene menjave, v kateri je položaj ZDA glede na preostali svet bistveno močnejši, Trump praktično ne omenja.

Netanjahu v ponedeljek v Belo hišo

Izraelski premier Benjamin Netanjahu bo v ponedeljek predvidoma obiskal Belo hišo in se z ameriškim predsednikom Trumpom pogovarjal o nedavno napovedanih carinah, poroča ameriški spletni portal Axios. Netanjahu naj bi bil prvi tuji voditelj, ki se bo po uvedbi carin osebno srečal s Trumpom in se poskušal dogovoriti o njihovi odpravi.

Netanjahujev obiska so potrdili v Beli hiši. Po poročanju portala Axios bosta Trump in Netanjahu najverjetneje govorila tudi o Iranu in izraelski vojni proti palestinskemu islamističnemu gibanju Hamas v Gazi.

Za uvoz izraelskega blaga v ZDA so predvidene 17-odstotne carine. ZDA so sicer tesna zaveznica Izraela in njegova največja posamezna trgovinska partnerica. Predstavnik izraelskega finančnega ministrstva je v četrtek dejal, da bi lahko carine vplivale na izraelski izvoz strojev in medicinske opreme.

Japonski premier bo poklical Trumpa

Japonski premier Šigeru Išiba namerava naslednji teden glede carin po telefonu govoriti s predsednikom ZDA Trumpom, je v soboto poročal Jiji News. Išiba se bo poskusil za Japonsko bolj ugodno rešitev dogovoriti v neposrednih pogovorih.