Predsednik države Abdelmadjid Tebboune naj bi s spremembami želel odgovoriti na zahteve množičnega protestnega gibanja Hirak, ki je na ulicah leto dni zahtevalo končanje režima. V spremembah je tako poudarek na vrsti pravic in svoboščin, ki so jih zahtevali protestniki, a utrjuje predsedniški sistem in vlogo vojske. Zato jih protestno gibanje zavrača kot kozmetične spremembe elite, katere del je tudi Tebboune. Del gibanja poziva k bojkotu referenduma.

Del opozicije in borci za človekove pravice opozarjajo, da je njihov namen nevtralizacija Hiraka, ki je bil po več kot letu dni zaradi pandemije covida-19 marca letos prisiljen ustaviti proteste, na katerih je zahteval konec režima, ki vlada od neodvisnosti države leta 1962 in za katerega je značilna tesna prepletenost političnih, vojaških in gospodarskih elit. Referendum bo tako pomenil pomemben preizkus za Hirak, ki je oslabljen zaradi represije oblasti in epidemije.

Na kocki je tudi konsolidacija oblasti, ki bo odvisna predvsem od volilne udeležbe. Največja opozicijska islamistična stranka Družbeno gibanje za mir je pozvala h glasovanju proti. Zaradi krepitve sekularizma v večinoma muslimanski državi ji nasprotuje tudi nekaj drugih islamističnih strank.

Spremembe podpirajo člani sedanje in prejšnje vladne koalicije, ki je podpirala nekdanjega dolgoletnega predsednika Abdelaziza Butefliko, ter javni mediji, ki poudarjajo, da pomenijo temelj "nove republike".

1954: osvoboditev, november 2020: spremembe

Parlament je predlog sprememb potrdil septembra, danes pa o njih odločajo volivci te po površini največje afriške države. Referendum namenoma poteka na obletnico začetka večletne vojne za neodvisnost države proti francoskim kolonialnim oblastem. "1954: osvoboditev, november 2020: spremembe", je uradni slogan kampanje.
Volivci bodo odgovorili na vprašanje, ali se strinjajo s predlogom spremembe ustave.

V preambuli ustave zdaj piše, da vsebuje "prizadevanja za globoke politične in družbene spremembe pri izgradnji nove Alžirije", ki jih je mirno izrazilo protestno gibanje Hirak. V preambuli so tudi prvič jasno izpostavljeni zaščita okolja in posledice podnebnih sprememb.

Z njo bodo dopolnili ustavo, ki je bila oblikovana za ohranitev oblasti Bouteflike, ki je bil po 20 letih na oblasti pod pritiskom protestnega gibanja in vojske prisiljen k odstopu. Še v času njegove vladavine so ustavo dopolnjevali trikrat ‒ leta 2002, 2008 in 2016.

Vojski politična vloga?

Vojska je po novem v 30. členu opredeljena kot tista, ki "brani vitalne in strateške interese države". Raziskovalec ustavnega prava Massensen Cherbi opozarja, da s tem vojski podeljujejo politično vlogo in širijo pravice. Meni, da gre za "dejansko vabilo vojski k vstopu v politiko", pa tudi norčevanje iz zahtev Hiraka po civilni državi.

Ne zmanjšuje pa pooblastil predsednika države, da bi preprečili avtokratske težnje, kar je Tebboune obljubil ob nastopu na položaj decembra lani. Predsednik še naprej imenuje premierja, člane vlade, tretjino senata, prefekte, sodnike ter vodstvo varnostnih služb in predsednika volilne komisije.

Edina novost je omejitev petletnih predsedniških mandatov na dva in ta, da mora premierja imenovati iz stranke s parlamentarno večino, če ni ista kot tista, iz katere prihaja predsednik.

Sorodna novica "Do 22. februarja je bila za Alžirce največja težava pomanjkanje upanja. Zdaj je drugače."

Členi o temeljnih pravicah in svoboščinah

Več kot 40 novih členov je namenjenih temeljnim pravicam in svoboščinam. Zagotovili so svobodo medijev, ustanavljanje političnih strank, združenj in sindikatov, pa tudi svobodno trgovino in vlaganja. Samo sodišča lahko prepovejo delovanje kakega medija ali razpustijo stranke in združenja.

Zaradi zaščite pravic žensk, tudi pred nasiljem, in priznavanja jezika desetih milijonov etničnih Berberov kot uradnega jezika so sicer islamistične stranke pozvale k zavrnitvi sprememb na referendumu.

Mednarodna nevladna organizacija za človekove pravice Amnesty International je pozdravila bolj trdno zagotovitev pravic žensk ter gospodarskih, družbenih in kulturnih pravic, a opozarja na vztrajno zatiranje in množične arbitrarne aretacije aktivistov in protestnikov v zadnjih mesecih, ki spodkopavajo verodostojnost reformnega procesa.