"Začetek razpisnega postopka govori o naši želji, da potencial naših virov uporabimo v službi naše države," je na četrtkovi slovesnosti ob začetku dražbe v Kinšasi dejal predsednik DR Konga Felix Tshisekedi in zatrdil, da bo proizvodnja fosilnih goriv spodbudila razvoj v eni najrevnejših držav na svetu. V državi je 27 naftnih in tri plinska polja.

Po besedah Tshisekedija so fosilna goriva, kot sta nafta in plin, v ospredju svetovnih izzivov glede miru in stabilnosti zaradi ruske vojne v Ukrajini. Kot je zagotovil, bodo s sodobnimi metodami vrtanja in strogimi predpisi poskrbeli za minimalni vpliv na okolje.

A okoljevarstveniki ne verjamejo tem zagotovilom in zatrjujejo, da bo imelo vrtanje na določenih območjih neizogibne posledice za okolje, saj se nekatera naftna polja prekrivajo z občutljivimi ekosistemi, kot so šotišča in mokrišča, ki zadržujejo ogromne količine ogljika.

Vodilni strokovnjak za kongovska šotišča Simon Lewis ocenjuje, da bi lahko vrtanje na naftnih poljih, ki jih je določila vlada, v ozračje sprostilo 5,8 milijarde ton ogljika, kar je po njegovih navedbah več kot 14 odstotkov izpustov vseh toplogrednih plinov v letu 2021.

"Na območju, kjer so šotišča, vsako industrijsko izkoriščanje pomeni ogljikovo bombo," zatrjuje Lewis.

Dve od predvidenih naftnih polj se raztezata tudi v najstarejši afriški narodni park Virunga na vzhodu države ob meji z Ruando in Ugando, ki je znan po ogroženi vrsti gorskih goril.

Rudno bogastvo še ni odpravilo revščine

A v Kinšasi se ne zmenijo za skrbi in opozorila okoljevarstvenikov, saj menijo, da so trenutni izzivi, s katerimi se spoprijema DR Kongo in jih je še poslabšala ruska vojna v Ukrajini, ki je povzročila energetsko krizo, pomembnejši od boja proti zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov.

"Naša prednostna naloga je boj proti revščini, ne pa reševanje planeta," se je na očitke glede načrtov za izkoriščanje nafte in plina odzval predsednikov svetovalec za podnebje Tosi Mpanu Mpanu.

Kongovski minister za energetiko Didier Budimbu je prepričan, da bo izkoriščanje nafte koristilo prebivalstvu. "Predsednik Felix Tshisekedi ima vizijo in želi prebivalstvo spraviti iz revščine," je dejal med novinarsko konferenco ob četrtkovi slovesnosti.

A čeprav DR Kongo leži na ogromnem rudnem bogastvu, saj je med največjimi svetovnimi proizvajalci bakra, kobalta, zlata, diamantov in drugih rudnin, to do zdaj zaradi endemične korupcije in slabega upravljanja ni prineslo večje koristi večini prebivalstva, saj je država med najrevnejšimi na svetu.

Od rudnega bogastva v državi v osrčju Afrike v velikosti polovice Evropske unije so imeli v preteklosti največ koristi peščica pripadnikov elite in tuje multinacionalke.

Po oceni Norveškega sveta za begunce je v državi z 90 milijoni prebivalci več kot 23 milijonov ljudi, od tega tri milijone otrok, ki nimajo dovolj hrane in živijo v revščini.

Pozabljena obljuba

Predsednik Thisekedi je ob začetku dražbe zanikal, da država opušča cilje in zaveze glede zaščite drugega največjega pragozda na svetu, ki so jih obljubili na lanski podnebni konferenci v Glasgowu. Takrat se je DR Kongo zavezal, da bo zaščitil pragozd v kongovski kotlini v naslednjih desetih letih v zameno za pol milijarde dolarjev naložb.

"Samo šest mesecev po podpisu 500 milijonov dolarjev vrednega dogovora o zaščiti gozdov kongovska vlada napoveduje vojno našemu planetu z nafto in plinom," je povedala vodja mednarodnega projekta za gozdove porečja Konga pri Greenpeace Africa Irene Wabiwa Betoko.

"Takojšnjo ceno bodo plačale kongovske skupnosti, ki niso seznanjene z dražbo, se z njimi niso posvetovali ali jih obvestili o tveganjih za njihovo zdravje in preživetje. Številni izmed njih se bodo temu uprli in mi jim bomo stali ob strani," zatrjuje Wabiwa Betoko.

Svetovalec Mpanu Mpanu je danes skeptičen do ponudbe iz Glasgowa in pri tem navaja primer Ekvadorja, ki je leta 2007 zahteval 3,6 milijarde dolarjev nadomestila v zameno za prepoved vrtanja v narodnem parku Yasuni, a je nato odstopil od te zaveze, saj so do leta 2013 prejeli le štiri odstotke obljubljene vsote.

Minister Budimbu je kritikom sporočil, da nevladne organizacije ne morejo diktirati, kako naj se vodi neodvisna država. Odzval se je tudi na peticijo Greenpeacea s 100.000 podpisi, s katerimi se Tshisekedija poziva k ustavitvi razvoja novih naftnih in plinskih polj. "100.000 podpisov je v redu, a so Kongovci, ki morajo jesti," je dejal.

Sorodna novica DR Kongo na valu kobaltove mrzlice po boljše rudarske pogodbe s Kitajsko

Visoki cilji

V Kinšasi namreč upajo, da bodo izkoristili visoke cene energentov na trgu in potrebo zahodnih držav po iskanju alternativ za ruske energente, a poznavalci opozarjajo na velika tveganja, ki jih prinaša izkoriščanje nafte in plina v DR Kongu.

Po besedah Vincenta Rougeta, ki je v londonski svetovalni družbi Control Risk zadolžen za Afriko, bo kombinacija okoljskih tveganj, logističnih ovir pri črpanju v odročnih področjih in negotovih razmer verjetno odvrnila velike družbe iz tujine.

Prejšnji napori Kinšase, da bi povečali trenutno proizvodnjo 25.000 sodčkov nafte dnevno, so naleteli na iste ovire in s povečanjem črpanja ni bilo nič.

Kongovska vlada ocenjuje, da ima država zalog za 22 milijard sodčkov surove nafte in cilja na proizvodnjo 250.000 sodčkov na dan.